28.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 157/56

1.1

Evropska komisija je 25. maja 2004 predložila predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o usklajenih rečnoprometnih informacijskih storitvah na celinskih plovnih poteh v Skupnosti. Komisija želi s predložitvijo tega predloga podpreti prihodnji razvoj prevoza po celinskih plovnih poteh z vključitvijo in uskladitvijo trenutnih nacionalnih telematskih storitev, ki so bile v zadnjih nekaj letih uvedene ali se uvajajo v različnih državah članicah.

1.2

Predlog je del pobude oblikovanja politike za spodbujanje drugih načinov prevoza, kot so nadomestni načini za cestni promet, da bi se tako razrešile težave, ki jih v zadnjih nekaj letih povzroča neskladna prometna politika, kar naj bi bil izvor glavnih težav, s katerimi se trenutno srečuje evropski prometni sistem.

Sektor prevoza po celinskih plovnih poteh ima zadovoljivo infrastrukturo in zmogljivosti ladijskega prometa, da bi lahko prevzel občutno večji delež skupnega evropskega tovornega prometa v cestnem omrežju. Večino ozemlja Evrope je mogoče doseči z evropskimi čezmejnimi ali nacionalnimi vodnimi potmi. Na mnogih področjih so novosti geslo sektorja prevoza po celinskih plovnih poteh. Sektor prevoza po celinskih plovnih poteh je zaradi svoje prepoznavnosti kot nadomesten način za cestni prevoz že uspel osvojiti nove trge.

1.3

Evropski ekonomski-socialni odbor je v številnih mnenjih (na lastno pobudo), zasedanjih (1) in sklepnih ugotovitvah že poudaril pomen prevoza po celinskih plovnih poteh na trgu Skupnosti. Posebno pozornost je treba posvetiti odpravi nacionalnih in mednarodnih infrastrukturnih pomanjkljivosti. EESO je na tem področju države članice EU večkrat pozval, da naj pravilno vzdržujejo vodne poti. Odbor meni, da je pravilno vzdrževanje vodnih poti osnovni pogoj, da uvedba usklajenih rečnoprometnih informacijskih storitev sploh prinaša korist. Neizpolnjevanje tega osnovnega pogoja je že privedlo do pomanjkljivosti, ki bi lahko ogrozile prihodnji razvoj vloge rečnega prometa (2).

1.4

Komisija se na podlagi strategije bele knjige zavezuje, da bo sektorju dodatno pomagala pri prilagajanju novim tržnim potrebam. Močno spodbuja uvajanje sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij v ta okvir, s katerimi želi zlasti izboljšati upravljanje prometa in prevoza na celinskih plovnih poteh.

1.5

Evropska komisija meni, da bo uvedba koncepta rečnoprometnih informacijskih storitev zagotovila združljivost in medobratovalnost med trenutnimi in novimi sistemi rečnoprometnih informacijskih storitev na evropski ravni. Njen namen je evropske dobavitelje opreme spodbuditi, da strojno in programsko opremo za rečnoprometne informacijske storitve proizvajajo po razumnih in dostopnih cenah.

1.6

Mednarodni rečni komisiji — Osrednja komisija za plovbo po reki Ren in Komisija za reko Donavo — podpirata razvoj in uvedbo rečnoprometnih informacijskih storitev. Zato je Osrednja komisija za plovbo po reki Ren že sprejela tehnične smernice in specifikacije za Ren, ki so predvidene z direktivo in ki jih je pripravilo Mednarodno združenje za plovbo (PIANC).

2.1

V skladu s predlogom direktive je zamisel o rečnoprometnih informacijskih storitvah najpomembnejša sprememba v sektorju v več desetletjih. Cilj je uvesti informacijske storitve, ki bodo podprle načrtovanje in upravljanje prometa in prevoza. Zato bodo telematski programi, ki bodo razviti ločeno na nacionalni ravni, vgrajeni v medobratovalni koncept.

2.2

Predlog predvideva uvedbo rečnoprometnih informacijskih storitev, ki naj bi koristile celotnemu evropskemu sektorju celinskih plovnih poti. Oživljanje prevoza po celinskih plovnih poteh z uporabo rečnoprometnih informacijskih storitev je zlasti zanimivo z vidika širitve Evropske unije, da se vključijo srednje- in vzhodnoevropske države.

Rečnoprometne informacijske storitve so ustvarjene tudi, da olajšajo naloge pristojnih organov, zlasti pri upravljanju prometa in spremljanju nevarnega blaga. Z vidika varnosti in zaščite okolja bi to lahko imelo prednost, saj bi se zadevnim strankam zagotovilo, da so bolje obveščene in da so odzivni časi v nujnih primerih krajši.

2.3

Uvedba usklajenih rečnoprometnih informacijskih storitev naj bi koristila prometnim in prevoznim storitvam. Direktiva je zasnovana tako, da je ugodna za nacionalne oblasti in prevoz po celinskih plovnih poteh, njeni cilji pa spadajo v okvir javnega in zasebnega prava.

2.4

Glede na različne cilje in načela uporabe sistema v okviru javnega in zasebnega prava je treba zlasti spremljati informacije in storitve ter ustrezno ukrepati, da se prepreči kakršna koli zloraba. Kadar se podatki uporabljajo za namene javnega prava, je treba jasno zaščititi zasebnost v elektronskem komuniciranju.

3.1

Po predlogu direktive naj bi bile rečnoprometne informacijske storitve koristne za možen prehod na prevoz po vodi in družbo, če bi bil prevoz po celinskih plovnih poteh bolj vključen v intermodalne programe. V skladu s predlogom naj bi rečnoprometne informacijske storitve imele štiri strateške prednosti:

3.2

V zvezi s prvim vidikom bi EESO rad poudaril, da je cilj okrepiti položaj celotnega sektorja v primerjavi z drugimi prevoznimi sredstvi. Načrtovane storitve ne smejo dodatno ogroziti konkurenčnosti prevoza po celinskih plovnih poteh v novih in prihodnjih državah članicah, ki je že sedaj oslabljena zaradi gospodarskega položaja v njih. Pri financiranju storitev bi bilo temu vidiku treba nameniti posebno prednost (3).

3.3

V skladu s predlogom se bo z učinkovitejšim načrtovanjem poti (kadar se hitrost ustrezno prilagodi) zmanjšal čakalni čas in omejile izgube produktivnosti. Poleg tega so rečnoprometne informacijske storitve zasnovane tako, da naj bi z oskrbovanjem informacijskih vmesnikov z vsemi dobavnimi veznimi členi spodbujale vključevanje prevoza po celinskih plovnih poteh v intermodalne prevozne verige.

3.4

Poleg spodbujanja konkurenčnosti prevoza po celinskih plovnih poteh, v primerjavi z drugimi prevoznimi sredstvi, je treba še dodatno poudariti že znane prednosti prevoza po celinskih plovnih poteh na področjih, kot so varnost in zaščita okolja. Prevoz po celinskih plovnih poteh naj bi bilo trenutno najvarnejše prevozno sredstvo (4).

3.5

Glede na to bo prevoz po celinskih plovnih poteh lahko obdržal svojo okoljevarstveno prednost pred drugimi načini prevoza. V nedavni raziskavi o okoljevarstveni učinkovitosti celinskega rečnega prometa (5) je bilo ugotovljeno, da lahko le-ta pripomore k izboljšanju okoljevarstvene učinkovitosti prevozne verige. To pa lahko pomaga doseči kjotske cilje z zmanjšanjem izpušnih plinov.

3.6

Odločba ministrov EU za okolje z dne 28. junija 2004, da se vsebnost žvepla v gorivu, ki ga uporabljajo plovila, namenjena plovbi po celinskih plovnih poteh, omeji na 0,1 odstotka do leta 2010, prav tako izraža okoljsko zavest sektorja prevoza po celinskih plovnih poteh. Visoka vsebnost žvepla v gorivu škoduje zdravju ljudi ter lahko povzroči zakisljevanje tal in vode. Prevoz po celinskih plovnih poteh bo imel svojo vlogo v boju proti tem tveganjem, da bo ohranil svoj sloves kot okolju najprijaznejši način prevoza. Evropska flota za prevoz po celinskih plovnih poteh uporablja večinoma gorivo z vsebnostjo žvepla, nižjo od 0,2 odstotka.

Z vgrajevanjem strojev z nizkimi emisijami in uporabo goriv, ki manj onesnažujejo, bo lahko prevoz po celinskih plovnih poteh ohranil svojo okoljevarstveno prednost pred drugimi načini prevoza.

Z uvedbo rečnoprometnih informacijskih storitev se bo dodatno zmanjšala poraba energije pri prevozu po celinskih plovnih poteh, pripadajoče prednosti, ki jih uvedba prinaša, pa bodo sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh omogočale doseči okoljevarstvene cilje.

4.1

Predvideno je, da bo direktiva od držav članic zahtevala, da pospešijo uvedbo in uporabo usklajenih rečnoprometnih informacijskih storitev ter zagotovijo vzpostavitev zakonsko predpisanih razmer za uvedbo takih storitev in nadaljnji razvoj. Glavna zamisel je neposredno vključiti trenutne tehnologije (člen 1).

4.2

Odbor meni, da je primerno omejiti področje uporabe direktive na celinske vodne poti razreda IV in nad njim. Prav tako podpira razgibano sklicevanje na klasifikacijo evropskih celinskih plovnih poti.

4.3

Direktiva opredeljuje posebne obveznosti držav članic glede zagotavljanja podatkov za izvedbo poti, zagotavljanja elektronskih navigacijskih zemljevidov ter obvestil kapitanom in oblastem.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je rahlo zaskrbljen zaradi zahteve, da morajo države članice zagotoviti razpoložljivost elektronskih navigacijskih zemljevidov, primernih za plovbo samo po celinskih plovnih poteh razreda Va ali nad njim, v skladu s klasifikacijo evropskih celinskih plovnih poti, ob upoštevanju omrežja plovnih poti v Nemčiji, Belgiji, na Češkem in Poljskem (člen 4).

4.4

Direktiva zasebnih uporabnikov, tj. upravljavcev ladij, načeloma ne obvezuje, da vgradijo potrebno opremo za sodelovanje v rečnoprometnih informacijskih storitvah. Vendar pa se države članice poziva, da sprejmejo ustrezne ukrepe, da uporabnike in plovila spodbudijo, da ravnajo v skladu z zahtevami glede opreme, predvidene v direktivi. Odbor meni, da morajo države članice, če želijo izpolniti to zahtevo in spodbuditi upravljavce ladij k uporabi storitev, ne samo dati na razpolago potrebne podatke, ampak zagotoviti spodbude za vgradnjo opreme na krovu.

Zaradi preglednosti in glede na načelo, da morajo biti taki ukrepi prostovoljni, uporaba storitev ne sme biti obvezna. Ob upoštevanju tega morajo države članice kot del svoje težnje za uporabo rečnoprometnih informacijskih storitev prav tako zagotoviti načine in sredstva, s katerimi bodo upravljavce ladij spodbudile k uporabi sistema v čim večjem obsegu, da bi tako dosegle predvidene cilje direktive.

4.5

Tehnične specifikacije za načrtovanje, izvajanje in operativno uporabo storitev so določene v tehničnih smernicah (smernice rečnoprometnih informacijskih storitev). Zaradi enotnosti sistema Odbor meni, da bi morale te biti skladne z veljavnimi smernicami in specifikacijami ustreznih mednarodnih organizacij.

4.6

Zlasti pomembno je, da se zaščiti zasebnost upravljavcev ladij, kadar se rečnoprometne informacijske storitve uporabljajo za javne in operativne namene. Odbor meni, da je varovanje podatkov ključna zahteva glede na občutljivo naravo nekaterih zadevnih informacij in da je treba preprečiti prenašanje podatkov javnim oblastem.

4.7

Komisija mora za izvedbo in prenos predlagane direktive imenovati odbor v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil. Da se zagotovi prenos direktive skladno s cilji in načrtom za spodbujanje prevoza po celinskih plovnih poteh, se mora ta odbor, sestavljen iz predstavnikov držav članic EU, po mnenju EESO med svojimi razpravami prav tako posvetovati s predstavniki trgovinskih organov (člen 11).

6.1

Glavni gospodarski izziv EU je izpolniti njen potencial rasti. Zato je pomembno, da se razvijejo in podprejo trajnostni načrti za rast. Tovorni promet ima ključno vlogo na trgu Skupnosti. Vendar se sektor zaradi odsotnosti skladne prometne politike srečuje z velikimi težavami zaradi cestnih zastojev, pomanjkanja sodelovanja med železniškimi družbami in omejenega dostopa do trga.

6.2

Vodni prevoz je del prihodnosti Evrope. Voda in vodne poti so pomembne v družbi. 50 odstotkov prebivalstva EU živi na obalnih območjih ali ob petnajstih največjih rekah v Evropi. S širitvijo Evropske unije bo prevoz po celinskih plovnih poteh imel še toliko večjo vlogo na notranjem trgu. Veliko novih držav članic ima plovne vodne poti, ki se uporabljajo za tovorni promet. V okviru politike, ki jo je oznanila Evropska komisija, ima lahko prevoz po celinskih plovnih poteh kot tak in kot del intermodalne prevozne verige pomembno vlogo pri vključevanju novih držav članic in uresničevanju njihovega potenciala za gospodarsko rast.

6.3

Da bo tovorni promet deloval učinkovito, potrebuje prvovrstno infrastrukturo. Pravilno vzdrževanje in oskrbovanje trenutne infrastrukture prevoza po celinskih plovnih poteh ter odprava pomanjkljivosti so osnovni predpogoji za spodbujanje intermodalnosti v tovornem prometu in povečevanje vloge prevoza po celinskih plovnih poteh. Odbor meni, da je pravilno vzdrževanje vodnih poti osnovni pogoj, da uvedba usklajenih rečnoprometnih informacijskih storitev sploh prinaša korist. Neizpolnjevanje tega osnovnega pogoja je že privedlo do pomanjkljivosti, ki bi lahko ogrozile prihodnji razvoj vloge rečnega prometa. Odbor zato države članice poziva, da ustrezno ukrepajo in zagotovijo potrebna sredstva.

7.1

Glede na to Odbor pozdravlja uvedbo pravnega okvira za usklajene rečnoprometne informacijske storitve na celinskih plovnih poteh Skupnosti.

Če bodo usklajene informacijske storitve na celinskih plovnih poteh sprejete v širšem obsegu, bodo lahko pomagale doseči navedeni cilj zagotavljanja preusmeritve načina prevoza na plovne poti kot nadomestnega načina z možnostjo rasti ter zagotavljanja varnostnih in okoljevarstvenih prednosti.

Glavni gospodarski izziv EU, s katerimi se srečuje Evropska unija, je izpolniti njen potencial rasti. Zato je treba podpreti trajnostni razvoj. Tovorni promet je zelo pomemben na notranjem trgu. Vendar se po vsej Evropi kažejo velike težave, saj cestni zastoji ogrožajo gospodarski razvoj v Evropski uniji. Rešitev lahko najdemo v preusmeritvi načinov prevoza in trajnostnem razvoju s spodbujanjem uporabe pametnih prevoznih rešitev. Gospodarski razvoj v Evropi je tako odvisen od močne in uravnotežene prometne politike, to dejstvo pa morajo v celoti priznati ljudje, ki v Evropi sprejemajo odločitve.

Zato je treba vzpostaviti in zavarovati pravilni okvir, da bo razvoj prevoza po celinskih plovnih poteh postal politična prednostna naloga.

Glede na uspeh, ki je bil dosežen s preusmeritvijo načinov prevoza na prevoz po morju na kratkih razdaljah, je tudi v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh s ciljno usmerjenimi ukrepi in ob politični podpori možen primerljiv napredek.

7.2

Gospodarske prednosti zmanjševanja cestnih zastojev, vključevanje prevoza po celinskih plovnih poteh v intermodalne prevozne verige in varovanja naravnih virov s še učinkovitejšo izrabo zmogljivosti ladijskega prometa so dobra podlaga, da Evropa podpre telematiko v prevozu po celinskih plovnih poteh in uskladitev rečnoprometnih informacijskih storitev. Da bodo lahko ukrepi, določeni v predlagani direktivi, učinkovito uvedeni, želi Odbor priporočiti, da se sprejmejo naslednji ukrepi, za katere meni, da so potrebni za uvedbo rečnoprometnih informacijskih storitev:

8.1

Potrebni so spremljajoči ukrepi, da se direktiva prenese na krov plovil po celinskih plovnih poteh.

Sektor prevoza po celinskih plovnih poteh še nima ustreznih zmogljivosti za izvedbo rečnoprometnih informacijskih storitev. Če želimo, da so rečnoprometne informacijske storitve učinkovite, jih morajo upravljavci ladij uporabljati v čim večjem obsegu. Izvirni načrti, ki jih je treba pripraviti, morajo vključevati ciljno usmerjene ukrepe za izpolnitev teh zahtev, kot so:

8.2

Evropski ekonomsko-socialni odbor za učinkovito izvajanje predloga direktive priporoča, da se sprejmejo ti ukrepi.