Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62016TN0758

Zadeva T-758/16: Tožba, vložena 31. oktobra 2016 – Crédit Agricole/ECB

UL C 6, 9.1.2017, pp. 45–46 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

9.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/45


Tožba, vložena 31. oktobra 2016 – Crédit Agricole/ECB

(Zadeva T-758/16)

(2017/C 006/56)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Crédit Agricole SA (Montrouge, Francija) (zastopnika: A. Champsaur in A. Delors, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska centralna banka

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

na podlagi členov 256 PDEU in 263 PDEU odločbo ECB/SSM/2016 – 969500TJ5KRTCJQWXH05/165, ki jo je Evropska centralna banka sprejela 24. avgusta 2016, razglasi za nično;

Evropski centralni banki naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: Evropska centralna banka (ECB) naj bi napačno uporabila pravo v zvezi z razlago določb Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL 2013, L 176, str. 1; v nadaljevanju Uredba št. 575/2013).

Tožeča stranka tako v zvezi z odločbo BCE z dne 24. avgusta 2016, s katero je bila zavrnjena zahteva, ko jo je vložila, da bi pridobila dovoljenje za izključitev izpostavljenosti javnemu sektorju iz izračuna količnika finančnega vzvoda (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), navaja:

da je v nasprotju z namenom evropskega zakonodajalca ter s cilji Uredbe št. 575/2013;

da členu 429(14) navedene uredbe odvzema polni učinek;

da ECB z njo posega v pristojnosti evropskega zakonodajalca.

2.

Drugi tožbeni razlog: očitna napaka izpodbijane odločbe v zvezi s presojo bonitetnega tveganja povezanega z reguliranimi prihranki, ker naj ECB ne bi upoštevala pravnega okvira in empiričnih podatkov v zvezi s temi prihranki ter upoštevnih poročil Evropskega bančnega organa, in naj bi storila napako pri presoji tako v zvezi s tveganjem finančnega vzvoda, kot v zvezi z drugimi povezanimi bonitetnimi tveganji.

3.

Tretji tožbeni razlog: z izpodbijano odločbo naj bi bilo kršeno načelo sorazmernosti, ker, prvič, naj bi bilo z njo kršeno splošno načelo sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji, in, drugič, naj ne bi spoštovala posebnih zahtev v zvezi z načelom sorazmernosti, ki veljajo na področju bonitetnega nadzora, ki nalagajo, da morajo biti bonitetne zahteve prilagojene poslovnemu modelu banke in z njim povezanim tveganjem za finančni sektor in gospodarstvo.


Top