Resolucija Evropskega odbora regij – Ekonomske politike euroobmočja in priprava letnega pregleda rasti za leto 2019

(2018/C 461/01)

Predložile politične skupine EPP, PES, ALDE, EA in ECR

EVROPSKI ODBOR REGIJ

—	ob upoštevanju sporočila Evropske komisije Letni pregled rasti za leto 2018 (1) in evropskega semestra 2018,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. oktobra 2017 o evropskem semestru 2017 in pripravi letnega pregleda rasti 2018 ter svoje resolucije z dne 1. februarja 2018 o letnem pregledu rasti Evropske komisije za leto 2018,

—	ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta z dne 26. oktobra 2017 o ekonomskih politikah euroobmočja (2) in z dne 14. marca 2018 o letnem pregledu rasti za leto 2018,

1.

je seznanjen z na splošno počasnim in neenakomernim izvajanjem strukturnih reform, pomembnih za EU, po vsej EU, glede na hitrost izvajanja priporočil za posamezne države (3); poudarja, da so v vseh državah članicah potrebne reforme za spodbujanje konkurenčnosti in rasti ter povečanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije in ekonomske konvergence pa tudi odpornosti proti zunanjim pretresom, ki je ključna za stabilnost euroobmočja; poudarja, da predvsem pomanjkanje odgovornosti na ravni države ter deloma tudi nezadostna upravna in institucionalna zmogljivost splošno veljajo za glavne dejavnike, ki prispevajo k nezadovoljivim rezultatom izvajanja priporočil za posamezne države (4);

2.

ugotavlja, da se je močno povečalo število priporočil za posamezne države, ki so naslovljena neposredno na lokalne in regionalne oblasti (36 % leta 2018 v primerjavi s 24 % leta 2017) (5); ugotavlja tudi, da ob upoštevanju priporočil za posamezne države, ki se nanašajo na lokalne in regionalne oblasti, četudi posredno, in priporočil, ki se ne nanašajo na lokalne in regionalne oblasti, vendar imajo teritorialni učinek, priporočila, povezana s teritorialnimi vsebinami, obsegajo 83 % vseh priporočil za posamezne države (v primerjavi s 76 % leta 2017);

3.

ugotavlja, da 48 % od 124 priporočil za posamezne države, ki so v letu 2018 naslovljena na lokalne in regionalne oblasti ali obravnavajo izzive v zvezi z teritorialnimi neskladji, ponavlja, kar je že bilo objavljeno leta 2015; zato odobrava večletno oceno izvajanja priporočil za posamezne države, ki jo je opravila Evropska komisija in ki je pokazala, da je bilo pri izvajanju več kot dveh tretjin priporočil za posamezne države, izdanih od začetka evropskega semestra leta 2011, doseženega vsaj nekaj napredka (6); obžaluje pa še vedno premajhno preglednost meril, na katerih temelji taka ocena;

4.

poudarja, da mora biti evropski semester usklajen z dolgoročno strategijo EU za prenos Agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 na raven EU. Prehod na nov evropski strateški okvir, ki bo nasledil strategijo Evropa 2020, bi bil primeren čas za reformo upravljanja evropskega semestra;

5.

odločno vztraja, da bi morala priporočila za posamezne države izrecno obravnavati teritorialne izzive ter vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri opredelitvi in izvajanju teh priporočil, teritorialne izzive in prihodnje scenarije pa bi bilo treba izrecno analizirati in obravnavati v letnem pregledu rasti in poročilih o državah ter jih upoštevati pri oblikovanju nacionalnih programov reform;

6.

poudarja, da je treba zagotoviti popolno usklajenost evropskega semestra s ciljem ekonomske, socialne in teritorialne kohezije iz Pogodbe o Evropski uniji, ter predlaga, da priporočila za posamezne države upoštevajo večletne kohezijske izzive držav članic;

7.

odobrava dejstvo, da je evropski semester osredotočen na evropski steber socialnih pravic, in poudarja, da 45 % priporočil za posamezne države za leto 2018 namenja vlogo lokalnim in regionalnim oblastem ali obravnava izzive, povezane s teritorialnimi neskladji na področju socialnih pravic (7);

8.

ponovno poudarja, da bi sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti kot partnerjev pri načrtovanju in izvajanju evropskega semestra, skupaj s sprejetjem ureditve upravljanja na več ravneh ter strukturirano, stalno in izrecno priznano vlogo lokalnih in regionalnih oblasti, znatno povečalo odgovornost glede priporočil za posamezne države na ravni države; poudarja, da je to sodelovanje toliko pomembnejše z vidika tesnejših povezav med kohezijsko politiko in evropskim semestrom v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 ter morebitnega sprejetja programa za podporo reformam, ki bi se prav tako upravljal v okviru evropskega semestra;

9.

zato opozarja, da je resnično treba zagotoviti boljše usklajevanje in sinergije med procesom evropskega semestra in pristopom deljenega upravljanja ter decentralizirano naravo evropskih strukturnih in investicijskih skladov; ponavlja predlog, naj EU sprejme kodeks ravnanja za vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti v evropski semester (8), ter poudarja, da je tak predlog v skladu z načelom subsidiarnosti in sedanjo razdelitvijo pristojnosti in pooblastil med ravnmi upravljanja v državah članicah; ugotavlja, da bi bilo treba pri oblikovanju kodeksa ravnanja upoštevati izkušnje z Evropskim kodeksom dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov kohezijske politike (9) ter obstoječe dobre prakse iz nekaterih držav v zvezi z obsežnim vključevanjem lokalnih in regionalnih oblasti v semester;

10.

odobrava odločno priporočilo projektne skupine EU za subsidiarnost, naj države članice upoštevajo navodila Komisije v zvezi s spodbujanjem večjega sodelovanja in odgovornosti za priporočila za posamezne države glede na dejstvo, da gospodarske reforme lahko vplivajo na vse ravni upravljanja, kar bi moralo presegati nacionalno upravo ter vključevati lokalne in regionalne oblasti, socialne partnerje in civilno družbo na splošno (10);

11.

obžaluje, da Evropska komisija še zdaj ni predložila opredelitve „strukturnih reform“ v okviru ekonomskega upravljanja EU in morebitne podpore iz programov EU, kot je predlog programa za podporo reformam. V zvezi s tem ponavlja, da bi moral biti v skladu z načelom subsidiarnosti obseg strukturnih reform, upravičenih do podpore EU, omejen na strateška področja, ki so pomembna za doseganje ciljev iz Pogodb EU in so neposredno povezana s pristojnostjo EU. Evropski odbor regij (OR) zavrača vsakršne predloge za financiranje neopredeljenih strukturnih reform v državah članicah, za katere ni bila predhodno pripravljena ocena evropske dodane vrednosti in ki se ne nanašajo neposredno na pristojnosti EU, določene v Pogodbah. Pri tem želi opozoriti na svojo resolucijo z dne 1. februarja 2018, v kateri zavrača predlog uredbe Evropske komisije z dne 6. decembra 2017 o spremembi Uredbe o skupnih določbah (EU) št. 1303/2013 (11);

12.

poudarja, da je treba stanju lokalnih in regionalnih financ znova nameniti pozornost na evropski in nacionalni ravni, zato ga veseli poziv avstrijskega predsedstva, naj OR prouči to zadevo; opozarja, da so bili proračuni lokalnih in regionalnih oblasti, zlasti socialni izdatki, med prvimi, ki jih je prizadela finančna in gospodarska kriza ter s tem povezana proračunska konsolidacija in zmanjšanje transferjev centralne države; ugotavlja, da so finančna sredstva številnih lokalnih in regionalnih oblasti še vedno omejena, čeprav se je kriza začela že pred desetimi leti;

13.

ponovno izraža zaskrbljenost zaradi vztrajno nizke ravni javnih naložb v EU, zlasti naložb lokalnih in regionalnih oblasti, ki je bila leta 2017 za več kot 30 % nižja od ravni iz leta 2009, izražene kot delež BDP (12); zato z obžalovanjem ugotavlja, da politike fiskalne konsolidacije pogosto najbolj vplivajo na javne naložbe, čeprav imajo te neposreden učinek na lokalna gospodarstva in vsakdanje življenje državljanov; je zaskrbljen tudi zaradi vse večje centralizacije naložb: delež javnih naložb, ki so jih zagotovile lokalne in regionalne oblasti v EU v povprečju sicer še vedno znaša več kot 50 %, vendar se je v primerjavi s 60-odstotno ravnjo v devetdesetih letih 20. stoletja občutno zmanjšal (13);

14.

odobrava prizadevanje Komisije, da bi v okviru predloga o programu InvestEU širše upoštevala izkušnje Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) in naložbenega načrta; priznava, da bi se s predlogom lahko poenostavila uporaba finančnih instrumentov, kar OR že dolgo zahteva, saj sedanja zapletenost ovira njihovo razširjeno in učinkovito uporabo;

15.

obžaluje težnje k okrepljenemu protekcionizmu na področju mednarodne trgovine in opozarja pred negativnimi posledicami zapostavljanja večstranskega trgovinskega sodelovanja in sistemov reševanja sporov; kljub temu ponavlja svoje mnenje, da je treba pred novimi pobudami o prosti trgovini opraviti ocene učinka, ki olajšajo pravočasno odkrivanje in količinsko opredelitev morebitnih asimetričnih učinkov na evropske regije, na kar se lahko javna politika hitro odzove;

16.

poudarja, da je trgovinska politika v izključni pristojnosti EU in da je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji trenutno eden od instrumentov, ki zmanjšuje morebitne negativne stranske učinke odločitev trgovinske politike; obžaluje, da se sredstva, ki so na voljo prek Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, v preteklosti niso v celoti izkoristila, in ugotavlja, da so nekatere države članice namesto tega uporabljale ESS. Odbor regij bo v ločenem mnenju podrobno analiziral, ali bo predlog Evropske komisije o razširitvi področja uporabe in namena Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ter znižanju njegovega praga zagotovil, da bo reformirani sklad prinašal dodano vrednost ter preprečeval podvajanja in kompromise z ESS+, ki se pojavljajo zdaj (14);

17.

ponavlja poziv k odločni in celoviti strategiji EU za industrijsko politiko, ki bo evropski industriji, zlasti MSP, omogočila spoprijemanje z izzivi in priložnostmi, ki jih prinašata digitalizacija in razogljičenje, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti naložbam v boljšo tehnološko opremljenost MSP in specializacijo delavcev z nenehnim usposabljanjem; ponovno poudarja ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri vzpostavljanju regionalnih inovacijskih okolij in grozdov, ki so potrebni za uspešne inovacije; poudarja, da je enotni evropski trg temelj gospodarskega in političnega povezovanja EU, ter opozarja, da vzpostavljanje enotnega trga še vedno poteka in je še vedno pomanjkljivo s številnih vidikov, ki vplivajo zlasti na potrošnike in MSP; odobrava tudi predlog Komisije o novem programu enotnega trga za obdobje po letu 2020, ki je okvir za podporne ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti evropskih MSP;

18.

ugotavlja, da je potreba po izboljšanju upravne in institucionalne zmogljivosti v samem bistvu večine strukturnih reform, opredeljenih v okviru evropskega semestra; poudarja, da so različne politične prednostne naloge eden od ključnih razlogov za nezadovoljivo izvajanje strukturnih reform v okviru evropskega semestra; v nekaterih državah k temu prispevajo še nezadostne upravne in institucionalne zmogljivosti na različnih ravneh upravljanja: to ovira javne in zasebne naložbe, zmanjšuje kakovost javnih storitev, ki so na voljo državljanom, ter upočasnjuje izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov in drugih programov EU; poudarja, da se je v letu 2018 63 % vseh priporočil, naslovljenih neposredno na lokalne in regionalne oblasti, nanašalo na izboljšanje upravne zmogljivosti;

19.

ugotavlja, da čeprav je vloge v okviru programa za podporo strukturnim reformam predložila večina držav članic, je izziv v zvezi s kakovostjo in zmogljivostjo javne uprave večji v številnih južnoevropskih in vzhodnoevropskih državah (15); odobrava možnost dostopa lokalnih in regionalnih oblasti do programa za podporo strukturnim reformam ter poziva Komisijo, naj spodbudi države članice k obravnavanju potreb po krepitvi zmogljivosti na podnacionalnih ravneh upravljanja; odobrava delo Komisije za večjo usklajenost različnih sklopov za krepitev zmogljivosti, ki jih financira EU, in ponovno poudarja, da bi morala Komisija pri tem zagotoviti preglednost na podlagi enotnega strateškega dokumenta (16);

20.

poziva Komisijo, naj opravi oceno v zvezi s tem, kako so bila pravila EU o javnem naročanju prenesena v nacionalno zakonodajo in kako se izvajajo, s poudarkom na načinu njihovega izvajanja na lokalni in regionalni ravni – z vidika pomembnosti podnacionalnih oblasti na področju javnega naročanja – ter na vprašanju, v kolikšnem obsegu so novi standardi poenostavili ali zapletli predpise na tem področju; ugotavlja, da je potreben večji napredek pri e-javnem naročanju ter da bi si morale države članice prizadevati za hitro informatizacijo postopkov in uvedbo e-postopkov za vse pomembne faze;

21.

pooblašča svojega predsednika, da to resolucijo predloži Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu, avstrijskemu predsedstvu Sveta ter predsedniku Evropskega sveta.

---

(1)  COM(2017) 690 final.

(2)  http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P8-TA-2017-0418+0+DOC+XML+V0//SL.

(3)  Sporočilo Komisije o priporočilih za posamezne države za leto 2018, str. 3, (https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/2018-european-semester-country-specific-recommendation-commission-recommendation-communication-en.pdf); glej tudi oceno učinka predloga za program za podporo reformam, ki jo je izvedla Evropska komisija (http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/10102/2018/EN/SWD-2018-310-F1-EN-MAIN-PART-1.PDF).

(4)  Glej str. 23–26 ocene učinka, navedene v prejšnji opombi.

(5)  http://portal.cor.europa.eu/europe2020/Documents/publi-file/2018-Territorial-Analysis-of-CSRs/2018_CSRs_draft_final.pdf.

(6)  Sporočilo Komisije o priporočilih za posamezne države za leto 2018, str. 3.

(7)  http://portal.cor.europa.eu/europe2020/Documents/publi-file/2018-Territorial-Analysis-of-CSRs/2018_CSRs_draft_final.pdf.

(8)  Glej mnenje OR Izboljšanje upravljanja evropskega semestra: kodeks ravnanja za vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti z dne 11. maja 2017.

(9)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

(10)  https://ec.europa.eu/commission/files/report-task-force-subsidiarity-proportionality-and-doing-less-more-efficiently_en.

(11)  COM(2017) 826 final.

(12)  Vir: Eurostat (https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/refreshTableAction.do?tab=table&plugin=1&pcode=tec00022&language=en).

(13)  Evropska komisija, sedmo poročilo o koheziji (str. 168).

(14)  https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR13_07/SR13_07_SL.pdf.

(15)  Povzetek dokazov v zvezi s tem je na strani 27 ocene učinka predloga programa za podporo reformam, ki jo je izvedla Evropska komisija: http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/10102/2018/EN/SWD-2018-310-F1-EN-MAIN-PART-1.PDF.

(16)  https://memportal.cor.europa.eu/Handlers/ViewDoc.ashx?doc=COR-2018-00502-00-00-AC-TRA-SL.docx.