31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 77/37

1.1

EESO pozdravlja razširitev izjem, ki so predvidene za mala podjetja oziroma družbe v četrti direktivi o pravu družb, na srednje velika podjetja, saj se bodo tako zmanjšale obveznosti teh družb glede poročanja.

1.2

Pozdravlja tudi predlagane spremembe sedme direktive o pravu družb, ker na preprost način urejajo interakcijo med konsolidiranimi določbami v tej direktivi in določbami v Mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP).

1.3

EESO izraža zadovoljstvo zaradi upoštevanja cilja poenostaviti finančno poročanje: za uporabnike računovodskih izkazov tako ni nobene občutne izgube informacij, druge zainteresirane strani pa so načeloma izvzete iz postopka. Podlaga za predlagano poenostavitev so potrebe malih in srednje velikih podjetij (MSP) ter uporabnikov finančnih informacij.

1.4

Doslej ni bilo na voljo raziskav in podpornih dokazov, s pomočjo katerih bi ugotovili potrebe uporabnikov, ki se lahko v različnih državah članicah EU razlikujejo. Pred sprejetjem novih sprememb finančnih zahtev za MSP je treba obravnavati sedanje stanje v smislu vključitve možnosti iz četrte in sedme direktive o pravu družb. Ta obravnava bi morala vključevati: (a) uporabo obstoječih možnosti, (b) razloge, s katerimi države članice pojasnjujejo svojo izbiro možnosti, in (c) pregled uspešnosti držav članic pri doseganju ciljev.

1.5

EESO zato priporoča, da se raziskave na tem področju uporabljajo kot temelj za premišljene politične predloge v prihodnosti.

1.6

Računovodske zahteve so bile eno od prvih zakonodajnih področij, usklajenih na evropski ravni. EESO opozarja, da je to področje eno najpomembnejših za dokončanje skupnega trga, in poudarja pomen usklajevanja, ki omogoča ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev v EU.

1.7

Čezmejna trgovinska dejavnost MSP v EU narašča, zato je treba odločno razvijati in usklajevati okvire finančnega poročanja ter predpise, s katerimi bi (a) spodbudili to trgovinsko rast in (b) ustvarili enake konkurenčne pogoje.

2.1

Evropski svet je v sklepih z zasedanja 8. in 9. marca 2007 poudaril, da je zmanjšanje upravne obremenitve pomembno za spodbujanje evropskega gospodarstva, zlasti z upoštevanjem pozitivnih učinkov, ki bi jih lahko imelo za mala in srednje velika podjetja.

2.2

Poudaril je tudi, da morajo Evropska unija in države članice s poenostavljanjem predpisov zmanjšati upravno obremenitev za mala in srednje velika podjetja; pravna podlaga za te ukrepe je lahko člen 44(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (1).

2.3

Računovodstvo in revidiranje sta določena kot področji, na katerih se lahko zmanjša upravna obremenitev podjetij v Skupnosti (2).

2.4

Posebna pozornost je bila namenjena dodatni razbremenitvi malih in srednje velikih podjetij glede poročanja.

2.5

V preteklosti je bilo sprejetih več sprememb, da bi podjetjem, ki jih zajemata direktivi 78/660/EGS in 83/349/EGS, omogočili uporabo računovodskih metod v skladu z MSRP.

2.6

V skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (3) morajo podjetja, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu katere koli države članice, pripraviti svoje konsolidirane računovodske izkaze v skladu z MSRP in so zato izvzeta iz večine zahtev iz direktiv 78/660/EGS in 83/349/EGS. Vendar računovodstvo za mala in srednje velika podjetja v Skupnosti še vedno temelji na teh direktivah.

2.7

Za mala in srednje velika podjetja pogosto veljajo enaka pravila kot za večja podjetja, vendar so njihove posebne računovodske potrebe le redko ocenjene. Za takšna podjetja je zaskrbljujoče zlasti vedno večje število zahtev za razkritje. Obširna pravila o poročanju povzročajo finančno obremenitev in lahko ovirajo učinkovito uporabo kapitala za proizvodne namene.

2.8

Z uporabo Uredbe (ES) št. 1606/2002 se je pokazala tudi potreba po pojasnitvi razmerja med računovodskimi standardi, določenimi z Direktivo 83/349/EGS, in MSRP.

2.9

V primeru, da se lahko ustanovitveni stroški obravnavajo kot sredstva v bilanci, člen 34(2) Direktive 78/660/EGS določa, da morajo biti ti stroški obrazloženi v pojasnilih k računovodskim izkazom.

2.10

V skladu s členom 44(2) navedene direktive so lahko mala podjetja izvzeta iz te zahteve za razkritje. Za zmanjšanje nepotrebne upravne obremenitve bi bilo enako treba določiti tudi za srednje velika podjetja.

2.11

Direktiva 78/660/EGS določa, da je treba razkriti razdelitev prometa po dejavnosti in po geografskih trgih. To morajo storiti vsa podjetja, vendar so lahko mala podjetja izvzeta v skladu s členom 44(2) navedene direktive. Za zmanjšanje nepotrebne upravne obremenitve je treba omogočiti, da so iz te zahteve za razkritje izvzeta tudi srednje velika podjetja.

2.12

Direktiva 83/349/EGS določa, da mora nadrejeno podjetje pripraviti konsolidirane računovodske izkaze, tudi če edino podrejeno podjetje ali vsa podrejena podjetja kot celota niso pomembna za namene člena 16(3) Direktive 83/349/EGS. Na podlagi tega so ta podjetja zajeta v Uredbi (ES) št. 1606/2002 in morajo zato pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z MSRP. Ta zahteva je obremenjujoča, kadar ima nadrejeno podjetje le nepomembna podrejena podjetja.

2.13

Zato je treba omogočiti, da je nadrejeno podjetje izvzeto iz obveznosti priprave konsolidiranih računovodskih izkazov in konsolidiranega letnega poročila, če ima le takšna podrejena podjetja, ki se posamično ali kot celota štejejo za nepomembna.

2.14

Ker države članice ciljev te direktive, in sicer zmanjšanja upravnih obremenitev v zvezi z nekaterimi zahtevami za razkritje za mala in srednje velika podjetja ter z obveznostjo za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov za nekatere družbe v Skupnosti, ne morejo zadovoljivo doseči in jih je zato zaradi obsega in učinkov lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe.

2.15

V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za dosego navedenih ciljev.

2.16

Direktivi 78/660/EGS in 83/349/EGS je treba zato ustrezno spremeniti.

3.1

Namen spremembe Direktive 78/660/EGS (četrta direktiva o pravu družb) (4) je poenostaviti finančno poročanje za mala in srednje velika podjetja (5) ter kratkoročno razbremeniti MSP glede finančnega poročanja. Spremembe bi morale prispevati k zmanjšanju upravne obremenitve brez izgube pomembnih informacij.

3.2

Namen spremembe Direktive 83/349/EGS (sedma direktiva o pravu družb) (6) je pojasniti medsebojni vpliv pravil konsolidacije iz te direktive in MSRP.

3.3.1

Evropska komisija je pravočasno začela razpravo o občutnem zmanjšanju regulativne obremenitve MSP v skladu s četrto in sedmo direktivo o pravu družb ter posvetovalni postopek, upoštevajoč pri tem cilj zagotoviti uspešnost MSP na evropskem enotnem trgu. Vse težave v zvezi z regulativno obremenitvijo MSP povzročajo prvotni predpisi, ki so bili predvideni za velike gospodarske subjekte. Ti predpisi niso vedno prilagojeni MSP, so pa precejšnja upravna obremenitev in strošek.

3.4.1

Razpravo je treba osredotočiti ne samo na „poenostavljanje“, temveč tudi na „pomen“, ki ga imajo zahteve za finančno poročanje MSP (v nasprotju s podjetji, ki kotirajo na borzi). Razprava o poenostavljanju je večinoma usmerjena na stroške, razprava o pomenu pa obravnava koristi finančnega poročanja ter posamezne uporabnike in njihove potrebe.

3.4.2

Izhodišče poenostavljanja računovodske direktive morajo biti dejanske potrebe MSP in uporabnikov njihovih računovodskih izkazov. Finančna poročila bodo uporabna in ustrezna le, če bomo v okviru priprave evropskega okvira za finančno poročanje MSP analizirali uporabnike in njihove potrebe. Uporabnikov je več: finančne ustanove (npr. bonitetna ocena – angl. rating), javni organi (obdavčitev, pranje denarja itd.).

3.4.3

Upoštevati je treba tudi, da so MSP v primerih, ko je pomembna ocena kreditne sposobnosti, glavni uporabniki finančnih informacij (npr. kot dobavitelji in pogodbene stranke drugih MSP).

3.4.4

V okviru „poenostavljanja“ računovodskih predpisov za MSP je pomembno, da se opravijo natančne ocene vpliva, vključno z oceno koristnosti finančnega poročanja in stroškovne oziroma upravne obremenitve. Te ocene vpliva bi morale upoštevati razloge za prvotno uvedbo zahtev za finančno poročanje in interese zainteresiranih strani (preglednost itd.), ki naj bi jih te zahteve ščitile.

3.5.1

Čezmejna trgovinska dejavnost MSP v EU narašča (7), zato je treba odločno razvijati in usklajevati okvire finančnega poročanja ter predpise, s katerimi bi (a) podprli to trgovinsko rast in (b) ustvarili enake konkurenčne pogoje. To bi zahtevalo manj različnih možnosti in čim večjo uskladitev, npr. na področju objavljanja finančnih informacij in javnega dostopa do teh informacij.

3.6.1

Projekt Uprave za mednarodne računovodske standarde (IASB), namenjen MSP, izhaja iz zahteve oblikovalcev standardov, računovodij in drugih zainteresiranih strani po dodatni možnosti poleg celovitih MSRP. IASB so kljub njeni začetni zadržanosti glede izvedbe tega projekta prepričali, da večina teh zainteresiranih strani želi dodatno ukrepanje ter da ima samo IASB potrebno verodostojnost in pristojnost za sprejetje visokokakovostnih in zakonsko veljavnih računovodskih standardov. Začetno izhodišče tega projekta so bili celoviti MSRP, zasnovani za podjetja, ki kotirajo na borzi.

3.6.2

Celoviti MSRP so bili pripravljeni ob upoštevanju finančnega poročanja podjetij, ki kotirajo na borzi, in njihovih zainteresiranih strani. Kot smo že omenili, je finančno poročanje za MSP pogosteje namenjeno interni ali neformalni uporabi (v zvezi z dobavitelji, pogodbenimi strankami, finančnimi ustanovami itd.) kakor izpolnjevanju pravnih in drugih obveznosti poročanja širšemu krogu uporabnikov.

3.6.3

Zaradi obvezne uporabe MSRP (ali drugega skupka novih predpisov, ki temeljijo na MSRP in so bili zasnovani za podjetja, ki kotirajo na borzi) bi imeli MSP precejšnje upravno breme in finančne stroške, ki bi bili verjetno večji kakor pozitivni učinki. Tesna povezanost med letnimi računovodskimi izkazi in napovedjo za odmero dohodnine bi prisilila MSP v različnih državah članicah, da ohranijo dve vrsti finančnih poročil, kar prav tako povečuje upravno breme.

3.7.1

Glede računovodskih direktiv in različnih možnosti njihovega poenostavljanja, ki bi se nanašalo na MSP in bi pomenilo predvsem razširitev obstoječih možnosti za MSP v skladu z direktivami, je treba pred sprejetjem novih direktiv proučiti, kakšno vlogo imajo te možnosti v državah članicah. EESO med drugim priporoča sistematično uporabo načela „samo enkrat“ (only once principle) na vseh ravneh (8).

3.7.2

Pred uvedbo novih sprememb zahtev za finančno poročanje MSP je treba obravnavati sedanje stanje v smislu vključitve možnosti iz četrte in sedme direktive o pravu družb. Ta obravnava bi morala vključevati: (a) uporabo obstoječih možnosti, (b) razloge, s katerimi države članice pojasnjujejo svojo izbiro možnosti, in (c) pregled uspešnosti držav članic pri doseganju ciljev.

3.7.3

Ena od največjih težav v sedanjih razmerah je „pristop od zgoraj navzdol“, ki je (a) upravno breme za MSP ter (b) zmanjšuje pomen okvirov in standardov finančnega poročanja za ta podjetja. Prihodnji pregled finančnega poročanja v EU bi moral to težavo obravnavati ob uporabi „pristopa od spodaj navzgor“. Pri tem pristopu bi se osredotočili na potrebe MSP in drugih zainteresiranih strani ter na podlagi raziskav o uporabnikih in njihovih potrebah pridobili potrebne informacije, kot predlagano zgoraj.

—

CESE 952/2006 o strategiji za poenostavitev zakonodajnega okolja (INT/296), UL C 309, 16.12.08, str. 18;

—

CESE 89/2007 o pregledu enotnega trga (INT/332), UL C 93, 27.4.07, str. 25;

—

CESE 1187/2008 o političnih ukrepih za MSP (INT/390) (še ni objavljeno v UL);

—

CESE 979/2008 o mednarodnih javnih naročilih (INT/394) (še ni objavljeno v UL).