Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62021TN0101

Zadeva T-101/21: Tožba, vložena 5. februarja 2021 – Primagra/Komisija

UL C 163, 3.5.2021, pp. 39–40 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

3.5.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

C 163/39


Tožba, vložena 5. februarja 2021 – Primagra/Komisija

(Zadeva T-101/21)

(2021/C 163/52)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Primagra a.s. (Milín, Češka republika) (zastopnika: S. Sobolová in O. Billard, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

razglasi za nično prepoved dodelitve nepovratnih sredstev, ki jo je tožeča stranka določila v dopisu z dne 22. oktobra 2020, ARES (2020) 5759350;

toženi stranki naloži plačilo stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog: tožena stranka je neposredno in posredno kršila temeljne pravice tožeče stranke, ker tožeči stranki med preiskavo, na podlagi katere je bil sprejet izpodbijani ukrep, ni bilo v nobenem trenutku omogočeno, da bi uveljavljala svoje pravice do izjave.

2.

Drugi tožbeni razlog: tožena stranka ni pristojna za revizijo posamičnih nepovratnih sredstev in za sprejetje odločitev o posamičnih vlogah za dodelitev nepovratnih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ker je tožena stranka pristojna zgolj za presojo splošne skladnosti sistemov upravljanja in nadzora držav članic, ne pa za izvedbo natančne revizije in sprejetje odločitve o posamičnih vlogah za dodelitev nepovratnih sredstev, ki so jih vložila posamična podjetja.

3.

Tretji tožbeni razlog: tožena stranka ni pristojna za razlago in uporabo nacionalnega prava držav članic, saj so njene pristojnosti strogo omejene z načelom prenosa pristojnosti iz členov 5 in 13 Pogodbe o Evropski uniji, pri čemer je treba vsak odstop od tega načela presojati ozko, iz razlage določb Pogodbe v povezavi z načelom prenosa pristojnosti pa jasno izhaja, da tožena stranka ni pristojna za uporabo nacionalnega prava države članice. Določb češkega prava, na katere se sklicuje tožena stranka, nikakor ni mogoče presojati z vidika Uredbe št. 1303/2013, (1) ki je pravna podlaga za postopek revizije, na podlagi katerega je bil sprejet izpodbijani ukrep.

4.

Četrti tožbeni razlog: tožena stranka ni dokazala vsebine češkega prava ter ga napačno razlagala in uporabila. Tožena stranka je – namesto, da bi dokazala vsebino češkega prava, kot se to zahteva s sodno prakso Sodišča – podala očitno napačno razlago češkega prava, zlasti člena 4c zakona o navzkrižju interesov, s čimer je namenoma prezrla sodno prakso čeških sodišč ter končno, zavezujočo in izvršljivo odločbo čeških organov v zvezi s postopkom revizije, na podlagi katerega je bil sprejet izpodbijani ukrep.

5.

Peti tožbeni razlog: tožena stranka je napačno razlagala in uporabila pravo Unije, ker je napačno sklenila, da je bila podana kršitev člena 61 Finančne uredbe, (2) in ni upoštevala, da so češka pravila o navzkrižju interesov v nasprotju s temeljnimi načeli prava Unije.


(1)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL 2013 L 347, str. 320).

(2)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL 2018 L 193, str. 1).


Top