1.

Ali je treba člen 101(1) PDEU, kakor se ga razlaga v sodbi v združenih zadevah C-427/16 in C-428/16 (1), CHEZ Elektro Bulgaria, razumeti tako, da nacionalnim sodiščem ni treba uporabiti nacionalne določbe, na podlagi katere sodišče stranki, ki ni uspela, nima pravice naložiti stroškov odvetniške nagrade v višini, nižji od najnižjega zneska, ki je bil določen z uredbo, ki jo je sprejela izključno stanovska organizacija odvetnikov, kot je vrhovni svet odvetniške zbornice (Bolgarija), če ta določba ni namenjena zgolj uresničevanju legitimnih ciljev, in sicer ne le v razmerju do pogodbenih strank, ampak tudi do tretjih oseb, ki bi se jim lahko naložilo plačilo stroškov postopka?

2.

Ali je treba člen 101(1) PDEU, kot se ga razlaga v sodbi v združenih zadevah C-427/16 in C-428/16, CHEZ Elektro Bulgaria, razumeti tako, da je treba legitimne cilje, ki upravičujejo uporabo nacionalne določbe, na podlagi katere sodišče stranki, ki ni uspela, nima pravice naložiti stroškov odvetniške nagrade v višini, nižji od najnižjega zneska, ki je bil določen z uredbo, ki jo je sprejela stanovska organizacija odvetnikov, kot je vrhovni svet odvetniške zbornice (Bolgarija), šteti za zakonsko določene in sodišču ni treba uporabiti nacionalne ureditve, če ne ugotovi, da so ti cilji v konkretnem primeru preseženi, ali pa je treba šteti, da se nacionalna pravna ureditev ne uporablja, če se ne ugotovi, da so ti cilji uresničeni?

3.

Katera stranka mora v skladu s členom 101(1) PDEU v povezavi s členom 2 Uredbe (ES) št. 1/2003 (2) v civilnem sporu, v katerem se stroški naložijo stranki, ki ni uspela, dokazati, da ima uredba o najnižji možni višini odvetniških nagrad, ki jo je sprejela stanovska organizacija odvetnikov, legitimen cilj in da se ta cilj uresničuje sorazmerno, če se zahteva znižanje odvetniške nagrade, ker je previsoka: stranka, ki predlaga naložitev stroškov, ali stranka, ki ni uspela, ki predlaga znižanje nagrade?

4.

Ali je treba člen 101(1) PDEU, kot se ga razlaga v sodbi v združenih zadevah C-427/16 in C-428/16, CHEZ Elektro Bulgaria, razumeti tako, da mora državni organ, kot je Narodnoto sabranie (narodna skupščina, Bolgarija), če stanovski organizaciji odvetnikov naloži določitev najnižjih cen z uredbo, izrecno poimenovati posebne metode, na podlagi katerih se določi sorazmernost omejevanja, ali je treba stanovski organizaciji naložiti, naj ob sprejetju uredbe podrobno opredeli te metode (na primer v obrazložitvi osnutka ali v drugih pripravljalnih dokumentih), in ali mora sodišče, če se take metode ne upoštevajo, odločiti, da se uredba ne uporablja, ne da bi preverilo konkretne zneske, ter ali obrazložena podrobna opredelitev takih metod zadostuje za to, da se lahko šteje, da je ureditev omejena na tisto, kar je potrebno za uresničitev postavljenih legitimnih ciljev?

5.

Če je odgovor na četrto vprašanje nikalen: ali je treba člen 101(1) PDEU, kot se ga razlaga v sodbi v združenih zadevah C-427/16 in C-428/16, CHEZ Elektro Bulgaria, razumeti tako, da mora sodišče legitimne cilje, ki upravičujejo uporabo nacionalne določbe, na podlagi katere sodišče stranki, ki ni uspela, nima pravice naložiti stroškov odvetniške nagrade v višini, nižji od najnižjega zneska, ki je bil določen z uredbo, ki jo je sprejela stanovska organizacija odvetnikov, kot je vrhovni svet odvetniške zbornice (Bolgarija), in njihovo sorazmernost presoditi glede na učinke, ki jih imajo na konkretno določen znesek v zadevi, in odločiti, da se ta znesek, če presega tisto, kar je potrebno za uresničitev teh ciljev, ne sme uporabiti, ali pa mora sodišče na splošno preučiti naravo meril, določenih za določitev zneskov v uredbi, in to, kako so izražena, ter, če ugotovi, da lahko v nekaterih primerih presežejo tisto, kar je potrebno za uresničitev teh ciljev, v vseh zadevah opustiti uporabo zadevnih pravil?

6.

Če se za legitimni cilj najnižje nagrade šteje zagotavljanje kakovostnih pravnih storitev, ali je v skladu s členom 101(1) PDEU v tem primeru mogoče določiti najnižje zneske zgolj na podlagi vrste zadeve (sporni predmet), vrednosti predmeta v zadevi in, delno, števila opravljenih narokov, ne da bi se upoštevala druga merila, kot so dejanska kompleksnost zadeve, upoštevne določbe nacionalnega in mednarodnega prava itd.?

7.

Če je odgovor na peto vprašanje, da mora nacionalno sodišče v vsakem postopku posebej preizkusiti, ali legitimni cilji zagotavljanja učinkovite pravne pomoči lahko upravičujejo uporabo pravne ureditve najnižjega zneska nagrade, na podlagi katerih meril mora sodišče v tem primeru presoditi sorazmernost najnižjega zneska nagrade v konkretni zadevi, če meni, da je najnižji znesek določen zato, da se na nacionalni ravni zagotovi učinkovita pravna pomoč?

8.

Ali je treba člen 101(1) PDEU v povezavi s členom 47, tretji odstavek, Listine o temeljnih pravicah razlagati tako, da je treba pri presoji sedmega vprašanja upoštevati ureditev, ki jo je odobrila izvršna oblast in se nanaša na nagrado, ki jo mora država plačati odvetnikom, postavljenim po uradni dolžnosti, ki – zaradi zakonskega napotila – pomeni najvišji znesek, ki se lahko povrne stranki, ki jo je zastopal pravni svetovalec in je v postopku uspela?

9.

Ali je treba člen 101(1) PDEU v povezavi s členom 47 Listine o temeljnih pravicah razlagati tako, da mora nacionalno sodišče pri presoji sedmega vprašanja navesti višino nagrade, ki zadostuje za uresničitev cilja zagotavljanja kakovostne pravne pomoči in ki jo mora primerjati s tisto, ki izhaja iz pravne ureditve, ter izkazati razloge za višino, ki jo je določilo po svoji presoji?

10.

Ali je treba člen 101(2) PDEU v povezavi z načeloma učinkovitosti postopkovnih sredstev nacionalnega prava in prepovedi zlorabe prava razlagati tako, da mora nacionalno sodišče, če ugotovi, da je odločba podjetniškega združenja s tem, da za svoje člane določa najnižje tarife, ne da bi obstajali tehtni razlogi za dopustitev takega posega, v nasprotju s prepovedmi omejevanja konkurence, uporabiti najnižje tarifne postavke, določene v tej odločbi, saj odražajo dejanske tržne cene storitev, na katere se nanaša odločba, ker je članstvo v tem združenju obvezno za vse osebe, ki opravljajo zadevno storitev?