Pritožba, ki jo je vložil Ralf Schräder 29. januarja 2009 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (sedmi senat), razglašeno 19. novembra 2008 v zadevi T-187/06, Ralf Schräder proti Uradu Skupnosti za rastlinske sorte

(Zadeva C-38/09 P)

(2009/C 82/32)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnik: Ralf Schräder (zastopnika: T. Leidereiter in W.-A. Schmidt, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Urad Skupnosti za rastlinske sorte (USRS)

Predlogi pritožnika

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Predmet obravnavane pritožbe je sodba Sodišča prve stopnje, s katero je bila zavrnjena tožba pritožnika zoper sklep odbora za pritožbe Urada Skupnosti za rastlinske sorte v zvezi s prijavo za žlahtniteljsko pravico za rastlinsko sorto „SUMCOL 01“. Z izpodbijano sodbo je Sodišče prve stopnje potrdilo odločitev odbora za pritožbe, v skladu s katero naj se sorta kandidatka ne bi jasno razlikovala od referenčne sorte, za katero naj bi se štelo, da je splošno znana.

Pritožnik s prvim pritožbenim razlogom navaja kršitve postopka. Sodišče prve stopnje naj bi pri preverjanju odločitve odbora za pritožbe prišlo do ugotovitev, katerih nepravilnost naj bi izhajala neposredno iz procesnih aktov. Poleg tega naj bi izkrivilo dejstva in dokaze, preveč zahtevalo od pritožnikovega izvajanja, protislovno odločilo in kršilo pritožnikovo pravico biti slišan. Tako naj bi Sodišče prve stopnje ignoriralo velik del pritožnikovih navedb in številne dokazne predloge ter ga zavrnilo z opozorilom, da so bile njegove navedbe presplošne. Pri tem naj bi Sodišče prve stopnje tudi spregledalo, da se pritožnik v nekaterih delih objektivno ni mogel „konkretneje“ izražati. Na ta način naj bi hkrati kršilo pritožnikovo pravico biti slišan in načeli dokaznega bremena in izvajanja dokazov. Vrh tega naj bi Sodišče prve stopnje sporni predmet pritožbenega postopka nedopustno razširilo, s tem ko je izpodbijano sodbo oprlo na obrazložitev, ki je ne bi uporabila niti Urad niti odbor za pritožbe.

S svojim drugim pritožbenim razlogom pritožnik navaja, da je Sodišče prve stopnje kršilo pravo Skupnosti, s tem ko naj bi pri razlagi člena 7(2) Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti ovrednotilo pisni opis neke sorte v znanstveni literaturi kot dokazilo za njeno splošno poznanost. V nadaljevanju pritožnik uveljavlja kršitev člena 62 zgoraj navedene uredbe in člena 60 Uredbe (ES) št. 1239/95 o uvedbi izvedbenih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 v zvezi s postopki, ki potekajo na Uradu Skupnosti za rastlinske sorte.