13.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 228/23

—

razveljavi Sklep Sveta (SZVP) 2015/364 z dne 5. marca 2015 o spremembi Sklepa 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL 2015 L 62, str. 25) in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2015/357 z dne 5. marca 2015 o izvajanju Uredbe (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL 2015 L 62, str. 1) v delu, v katerem se nanašata na tožečo stranko;

—

podredno, ugotovi, da sta člen 1(1) Sklepa Sveta 2014/119/SZVP z dne 5. marca (kakor je bil spremenjen) in člen 3(1) Uredbe Sveta (EU) št. 208/2014 z dne 5. marca 2014 (kakor je bil spremenjen) glede tožeče stranke neveljavna, ker sta nezakonita.

—

Svetu naloži plačilo stroškov postopka.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na to, da Sklep Sveta 2014/119/SZVP z dne 5. marca 2014, kakor je bil spremenjen, (v nadaljevanju: sklep) v delu, v katerem so z njim proti tožeči stranki sprejeti omejevalni ukrepi, ni v skladu s cilji, ki so v njem izrecno navedeni (zlasti demokracija; pravna država; spoštovanje človekovih pravic), in ne sovpada z načeli in cilji skupne zunanje in varnostne politike (v nadaljevanju: SZVP), ki so določeni v členu 21 PEU. Pogoji za uporabo člena 29 PEU torej s sklepom niso izpolnjeni. Ker je bil ta sklep neveljaven se Svet ni mogel opreti na člen 215(2) PDEU za sprejetje Uredbe (EU) št. 208/2014 z dne 5. marca 2014, kakor je bila spremenjena (v nadaljevanju: uredba). Nedavni dogodki kažejo na to, da tožeča stranka ne bo deležna pravične, neodvisne in pristranske obravnave s strani ukrajinskih preiskovalnih in sodnih organov.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na to, da tožeča stranka ni izpolnjevala meril za vključitev v prilogi k sklepu in uredbi (v nadaljevanju: izpodbijana akta). Tožeča stranka na dan vpisa na seznam ni bila oseba, zoper katero bi ukrajinski organi vodili kazenski postopek zaradi odtujitve javnih sredstev ali drugega premoženja ali zlorabe položaja, ki bi povzročil zmanjšanje ukrajinskih javnih sredstev ali premoženja.

3.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na to, da je Svet tožeči stranki kršil pravico do obrambe in pravico do učinkovitega sodnega varstva. Tožeči stranki ni bil predložen noben resen, verodostojen ali konkreten dokaz, ki bi upravičeval naložitev omejevalnih ukrepov proti njej. Natančneje, nobenega dokaza ni za to, da je bil opravljen skrben ali nepristranski preizkus vprašanja, ali so navedeni razlogi, ki naj bi upravičevali nov vpis, utemeljeni glede na navedbe tožeče stranke.

4.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na to, da Svet tožeči stranki ni navedel zadostnih razlogov, ki bi utemeljevali njeno vključitev na seznam. Obrazložitev ne vsebuje nobenih podrobnosti, temveč le splošno stereotipno navedbo.

5.

Peti tožbeni razlog se nanaša na to, da je Svet kršil temeljno lastninsko pravico in ugled tožeče stranke. Omejevalni ukrepi niso bili „določeni z zakonom“; naloženi so bili brez ustreznih jamstev, ki bi tožeči stranki omogočila, da učinkovito predstavi svoje stališče Svetu; niso bili omejeni na specifično lastnino, ki naj bi predstavljala nezakonito prilaščena javna sredstva, niti ne na znesek sredstev, ki naj bi bila nezakonito prilaščena; obravnavani so bili kot znak krivde, ki je vodila k sprejetju ukrepov s strani drugih sodnih organov, s katerimi je bila tožeči stranki povzročena škoda.

6.

Šesti tožbeni razlog se nanaša na to, da se je Svet oprl na vsebinsko neresnična dejstva. Trditev, da je tožeča stranka oseba, zoper katero ukrajinski organi vodijo kazenski postopek zaradi odtujitve javnih sredstev ali drugega premoženja ali zlorabe položaja, ki je povzročil izgubo ukrajinskih javnih sredstev ali premoženja, ali da bi lahko bila spoznana za krivo storitve teh dejanj, je očitno napačna.

7.

Sedmi tožbeni razlog je naveden v podporo ugotovitvi nezakonitosti, ki izhaja iz tega, da če bi bilo treba člen 1(1) sklepa in člen 3(1) uredbe razlagati tako, da se nanašata na (a) vsako preiskavo ukrajinskih organov, ne glede na to, ali obstaja odločba, na kateri ta preiskava temelji oziroma na podlagi katere se to preiskavo nadzira; in/ali (b) na vsako neupravičeno „zlorabo pooblastil nosilca javnih funkcij z namenom pridobitve koristi“, ne glede na to, ali se zatrjuje, da so bila javna sredstva nezakonito prilaščena, bi bilo merilo za uvrstitev na seznam – glede na obstoj samovoljnosti pri določitvi obsega in področja uporabe, ki bi bila posledica take razlage – brez ustrezne pravne podlage in/ali nesorazmerna glede na cilje sklepa in uredbe. Merilo za vpis bi torej bilo nezakonito.