25.7.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 270/29

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht Berlin (Nemčija) 5. aprila 2016 – Romano Pisciotti/Zvezna republika Nemčija

(Zadeva C-191/16)

(2016/C 270/33)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht Berlin

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Romano Pisciotti

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

a)

Ali so izročitve med državo članico in tretjo državo tema, ki ne glede na posamezni primer nikoli ne spada na stvarno področje uporabe Pogodb, tako da prepoved diskriminacije na podlagi prava EU iz člena 18, prvi odstavek, PDEU ob (dobesedni) uporabi ustavnopravne določbe (v obravnavanem primeru: člen 16(2), prvi stavek, GG), na podlagi katere so prepovedane samo izročitve lastnih državljanov tretjim državam, ni upoštevna?

b)

Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen: Ali je treba na prvo vprašanje odgovoriti drugače, če gre za izročitev med državo članico in Združenimi državami Amerike na podlagi sporazuma o izročitvi, ki sta ga sklenili Evropska unija in Združene države Amerike?

2.

Če izročitve med državami članicami in Združenimi državami Amerike niso avtomatično izvzete iz področja uporabe Pogodb:

Ali je treba člen 18, prvi odstavek, PDEU in zadevno upoštevno sodno prakso Sodišča razlagati tako, da država članica neupravičeno krši prepoved diskriminacije iz člena 18, prvi odstavek, PDEU, če v primeru zaprosil tretjih držav za izročitev na podlagi ustavnopravne določbe (v obravnavanem primeru: člen 16(2), prvi stavek, GG) različno obravnava svoje državljane in državljane drugih držav članic EU, tako da izroči samo zadnjenavedene?

3.

Če gre v prej navedenih primerih za kršitev splošne prepovedi diskriminacije iz člena 18, prvi odstavek, PDEU:

Ali je treba sodno prakso Sodišča Evropske unije razumeti tako, da je lahko v primeru, kot je obravnavani, v katerem se, preden pristojni organ odobri izročitev, obvezno izvede nadzor zakonitosti v okviru sodnega postopka, katerega izid pa je za organ zavezujoč samo, če sodišče razglasi izročitev za nedopustno, resna kršitev podana že pri navadni kršitvi prepovedi diskriminacije iz člena 18, prvi odstavek, PDEU ali je za obstoj resne kršitve potrebna očitna kršitev?

4.

Če za obstoj resne kršitve ni potrebna očitna kršitev:

Ali je treba sodno prakso Sodišča Evropske unije razlagati tako, da je treba obstoj dovolj resne kršitve v primeru, kot je obravnavani, zanikati že, če se lahko vrhovni nacionalni izvršilni organ ob tem, da sodne prakse Sodišča o konkretni zadevi (stvarno področje uporabe splošne prepovedi diskriminacije iz člena 18, prvi odstavek, PDEU pri izročitvah med državami članicami in Združenimi državami Amerike) ni, za obrazložitev svoje odločitve sklicuje na to, da je skladna s preteklimi odločitvami nacionalnih sodišč v enaki zadevi?