C_2019206SL.01004201.xml

Tožba, vložena 18. februarja 2019 – Magnan/Komisija

(Zadeva T-99/19)

(2019/C 206/47)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Nathaniel Magnan (Aix-en-Provence, Francija) (zastopnik: J. Fayolle, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	ugotovi, da je ta tožba zaradi nedelovanja Evropske komisije dopustna in ugotovi obstoj nepogodbene obveznosti Komisije na podlagi člena 340 PDEU;

—	ugotovi, da je ta tožba za razveljavitev implicitne odločitve o nedelovanju Evropske komisije, v dopisu z dne 20. decembra 2018, dopustna;

—

vsebinsko, prvič,

—

s sodbo ugotovi, da člen 55(a) zakona o zdravstvenem zavarovanju (LAMal) krši:

—	člene 2 (nediskriminacija), 7 (pravica do enakega obravnavanja) in 13 (obveznost mirovanja) ALCP;

—	člen 55 Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij;

—	ugotovi, da horizontalna direktiva Kantona Ženeva o „postopku zaposlovanja v javnopravnih institucijah in subvencioniranih subjektih“ krši Sporazum o prostem pretoku oseb med Švico in Evropsko unijo (ALCP); in da vse druge določbe švicarskih zveznih zakonov o nacionalnih preferencah kršijo ALCP;

—	posledično ugotovi, da države članice Evropske unije ne ukrepajo diskriminatorno proti zdravnikom, ki so švicarski državljani;

—	ugotovi nezakonito neukrepanje Evropske komisije, ki mora zagotoviti uporabo pogodb in ki je ogrozila načelo legitimnega zaupanja in načelo varstva pridobljenih pravic dr. Magnana Nathaniela;

—	ugotovi vzročno zvezo med nezakonitim neukrepanjem Evropske komisije in škodo, ki je nastala dr. Magnanu Nathanielu;

—	ugotovi nedelovanje Evropske komisije;

—

Evropski komisiji naloži plačilo v višini 1.141.198,10 EUR (en milijon stoenainštirideset tisoč sto osemindevetdeset evrov in deset centov, menjalna vrednost na dan 7. januarja 2019 ob 11:39 UTC), kar ustreza 1 281 444 CHF (en milijon dvesto enainosemdeset tisoč štiristo štirideset švicarskih frankov) na dr. Magnanu Nathanielu, zaradi premoženjske škode, ki mu je že nastala od leta 2013 vsled nepogodbene odgovornosti Komisije na podlagi člena 340 PDEU;

—

Evropski komisiji naloži plačilo denarne kazni v višini 500 evrov (petsto evrov) na delovni dan dr. Magnanu Nathanielu zaradi trajne, stalne in trenutne premoženjske škode, kar ustreza dnevni premoženjski škodi dokler Švicarska konfederacija ne začne spoštovati ALCP, ali do odstopa ene od strank sporazuma na podlagi člena 340 PDEU zaradi nedelovanja;

—

drugič,

—	ugotovi, da je odgovor Evropske komisije z dne 20. decembra 2018 odločba o zavrnitvi;

—	razveljavi to implicitno odločbo o nedelovanju Evropske komisije zoper Švicarsko konfederacijo zaradi kršitve pogodb in o nepovrnitvi nastale škode.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog: Švica je kršila Sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi strani o prostem pretoku oseb (UL 2009, L 353, str. 71) in Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL 2005, L 255, str. 22). Tožeča stranka namreč meni, da je Švicarska konfederacija julija 2013 sprejela določbo, s katero je omejila zaposlitev zdravnikov na področjih s preveč zaposlenimi, ki jih krije švicarsko obvezno zdravstveno zavarovanje, kar naj bi pomenilo posredno diskriminacijo na podlagi državljanstva, saj ta omejitev ne velja za zdravnike, ki imajo tri leta izkušenj v švicarskih univerzitetnih bolnišnicah.

2.	Drugi tožbeni razlog: Evropska unija ni diskriminirala zdravnikov, ki so švicarski državljani, v imenu načela vzajemnosti v mednarodnem pravu, bi ga po mnenju tožeče stranke moralo ugotoviti Splošno sodišče.

Tretji tožbeni razlog: nezakonito neukrepanje Komisije, kolikor je bila zavezana k ukrepanju, ker je na podlagi člena 17(1) PEU varuhinja pogodb in temeljnih pravic državljanov Evropske unije. V zvezi s tem tožeča stranka navaja načelo varstva legitimnih pričakovanj v razmerju do institucij in načelo pravne varnosti pridobljenih pravic.

4.	Četrti tožbeni razlog: neobravnavanje poziva tožeče stranke Komisiji, da ukrepa nujno, dejansko pomeni implicitno zavrnitev in torej odločbo, ki posega v položaj.

5.	Peti tožbeni razlog: nepogodbena odgovornost Komisije na podlagi člena 340 PDEU zaradi nedelovanja.