C_2022002SL.01001501.xml

Pritožba, ki jo je Interessengemeinschaft der Grenzhändler (IGG) vložila 18. avgusta 2021 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 9. junija 2021 v zadevi T-47/19, Dansk Erhverv/Komisija

(Zadeva C-509/21 P)

(2022/C 2/19)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Interessengemeinschaft der Grenzhändler (IGG) (zastopnika: M. Bauer, F. von Hammerstein, Rechtsanwälte)

Druge stranke v postopku: Dansk Erhverv, Evropska komisija, Danmarks Naturfredningsforening, Zvezna republika Nemčija

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano sodbo v celoti razveljavi;

—	tožbo zavrne;

—	tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

V izpodbijani sodbi je bilo večkrat napačno uporabljeno pravo. Več pravnih pojmov na področju prava državnih pomoči, med drugim pojem „resne težave“ v zvezi z nujnostjo začetka formalnega postopka preiskave, pojem „dovolj neposredna povezava“ med ugodnostjo in državnim proračunom za izpolnitev merila državnih sredstev in pojem „ločljivost“ v zvezi z več deli sodbe je bilo napačno razloženih. V izpodbijani sodbi prav tako niso bile upoštevane nekatere predložene trditve in/ali v njej so bili izkrivljeni oziroma napačno predstavljeni Sklep Komisije C(2018) 6315 final z dne 4. oktobra 2018 o državni pomoči SA.44865 (2016/FC) – Nemčija – Zatrjevana državna pomoč nemškim obmejnim prodajalnam pijač ter/ali trditve pritožnice, poleg tega pa ni bila podana nobena obrazložitev.

Pritožnica, natančneje, navaja te pritožbene razloge:

1.	Splošno sodišče je v okviru presoje merila „državnih sredstev“ napačno uporabilo pravo in člen 107(1) PDEU s tem, da je napačno razlagalo nujnost „dovolj neposredne povezave“ med ugodnostjo in državnim proračunom.

Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo in člen 107(1) PDEU s tem, da je uporabilo napačen standard za presojo, ki jo Komisija opravi v zvezi z merilom „državnih sredstev“ v primerih težav pri razlagi zakonodaje, ki se uporablja in za kršitev katere bi morale biti naložene sankcije.

—	Prvi del: Splošno sodišče je v točkah od 159 do 164 napačno uporabilo pravo s tem, da je zavrnilo uporabo testa „razumnih in resnih razlogov“, ki ga je razvila Komisija.

—	Drugi del: Splošno sodišče je v točkah od 140 do 158 napačno uporabilo pravo s tem, da je zahtevalo dodatno merilo (nujnost postopnega pojasnjevanja določb zakonodaje) poleg testa „razumnih in resnih razlogov“, ki ga je razvila Komisija.

3.	Splošno sodišče je v točkah od 166 do 203 napačno uporabilo pravo s tem, da je za presojo, ki jo Komisija opravi v zvezi z merilom „državnih sredstev“, uporabilo standard, ki presega test „razumnih razlogov“.

Splošno sodišče je v točkah od 166 do 203 napačno uporabilo pravo v zvezi z vsemi šestimi dodatnimi preudarki, na podlagi katerih je ugotovilo, da je bila Komisija soočena z „resnimi težavami“.

—	Prvi del: Splošno sodišče je v točki 166 napačno uporabilo pravo glede povezave med nenaložitvijo glob in nepobiranjem embalažnine.

—	Drugi del: Splošno sodišče je v točkah od 169 do 175 napačno uporabilo pravo glede neobstoja pravne podlage v nemškem pravu.

—	Tretji del: Splošno sodišče je v točkah od 175 do 177 napačno uporabilo pravo glede razhajanja pravnih mnenj v Nemčiji.

—	Četrti del: Splošno sodišče je v točkah od 178 do 182 napačno uporabilo pravo glede uporabe odstopanja v Nemčiji.

—	Peti del: Splošno sodišče je v točkah od 183 do 190 napačno uporabilo pravo glede obrazložitve lokalnih organov.

—	Šesti del: Splošno sodišče je v točkah od 191 do 195 napačno uporabilo pravo glede nujnosti preučitve ustreznega pravnega okvira.

—	Sedmi del: Splošno sodišče je v točkah od 196 do 202 napačno uporabilo pravo glede pravne razlage, ki so jo podali lokalni nemški organi na podlagi „ugotovitve po analogiji“.

Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo s tem, da je zavrnilo dodatne trditve pritožnice v utemeljitev ugotovitve, da Komisija ni bila soočena z „resnimi težavami“.

—	Prvi del: Splošno sodišče je v točkah od 222 do 229 napačno uporabilo pravo s tem, da je zavrnilo trditev pritožnice v zvezi z dejstvom, da nacionalno pravo ne zahteva, da organi naložijo globe.

—	Drugi del: Splošno sodišče je v točkah od 231 do 234 napačno uporabilo pravo s tem, da je prezrlo trditev pritožnice v zvezi s sodbo Sodišča v zadevi Radlberger in kršitvijo člena 34 PDEU.

6.	Splošno sodišče je v točki 238 napačno uporabilo pravo s tem, da je razglasilo ničnost celotnega sklepa Komisije, vključno z delom v zvezi z DDV.