Uradni list C 223/2008

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/2

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 17. julija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Cantina sociale di Dolianova Soc. coop. arl, Cantina Trexenta Soc. coop. arl, Cantina sociale Marmilla – Unione viticoltori associati Soc. coop. arl, Cantina sociale S. Maria La Palma Soc. coop. arl, Cantina sociale del Vermentino Soc. coop. arl Monti-Sassari

(Zadeva C-51/05 P) (1)

(Pritožba - Skupna ureditev trga za vino - Pomoči za destilacijo - Odškodninska tožba - Nepogodbena odgovornost Skupnosti - Zastaralni rok - Izhodišče)

(2008/C 223/02)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: C. Cattabriga in L. Visaggio, zastopnika)

Druge stranke v postopku: Cantina sociale di Dolianova Soc. coop. arl, Cantina Trexenta Soc. coop. arl, Cantina sociale Marmilla – Unione viticoltori associati Soc. coop. arl, Cantina sociale S. Maria La Palma Soc. coop. arl, Cantina sociale del Vermentino Soc. coop. arl Monti-Sassari (zastopnika: C. Dore in G. Dore, odvetnika)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat) z dne 23. novembra 2004 v zadevi Cantina sociale di Dolianova in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti (T-166/98), s katero je Sodišče prve stopnje obsodilo Komisijo na povrnitev škode, ki so jo tožeče stranke utrpele zaradi Odločbe št. VI B-I-3 M 4/97PVP z dne 31. julija 1998, s katero je bila zavrnjena zahteva tožečih strank za plačilo pomoči za destilacijo za gospodarsko leto 1982/1983.

Izrek

Sodba Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 23. novembra 2004 v zadevi Cantina sociale di Dolianova in drugi proti Komisiji (T 166/98), se razveljavi v delu v katerem je bila tožba, ki so jo vložile Cantina sociale di Dolianova Soc. coop. arl, Cantina Trexenta Soc. coop. arl, Cantina sociale Marmilla – Unione viticoltori associati Soc. coop. arl, Cantina sociale S. Maria La Palma Soc. coop. arl, Cantina sociale del Vermentino Soc. coop. arl Monti-Sassari razglašena za dopustno in kjer je bila Komisiji Evropskih skupnosti naložena povrnitev škode, ki so jo te utrpele zaradi stečaja družbe Distilleria Agricola Industriale de Terralba, ker ni bilo mehanizma, ki bi zagotavljal, v okviru ureditve uvedene s členom 9 Uredbe Komisije (EGS) št. 2499/82 z dne 15. septembra 1982, ki predpisuje določbe o preventivni destilaciji za vinsko tržno leto 1982/1983, izplačilo pomoči Skupnosti določene s to uredbo zadevnim proizvajalcem.

2)	Tožba v zadevi T-166/98 se zavrže.

Cantina sociale di Dolianova Soc. coop. arl, Cantina Trexenta Soc. coop. arl, Cantina sociale Marmilla – Unione viticoltori associati Soc. coop. arl, Cantina sociale S. Maria La Palma Soc. coop. arl, Cantina sociale del Vermentino Soc. coop. arl Monti-Sassari nosijo stroške tega postopka in postopka pred Sodiščem prve stopnje Evropskih skupnosti.

(1) UL C 82, 2.4.2005.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/3

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 17. julija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Italiji

(Zadeva C-371/05) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 92/50/EGS - Člena 11 in 15(2) - Javna naročila storitev - Oddaja informacijskih storitev s strani občine Mantova (Italija) - Neposredna oddaja brez predhodne objave obvestila o naročilu)

(2008/C 223/03)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: X. Lewis, C. Zadra, L. Visaggio in C. Cattabriga, zastopniki)

Tožena stranka: Republika Italija (zastopnika: I. M. Braguglia, zastopnik, in G. Fiengo, avvocato dello Stato)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev členov 11 in 15(2) Direktive Sveta 92/50/EGS (UL L 209, str. 1) – Oddaja informacijskih storitev s strani občine Mantova – Neposredna oddaja brez predhodne objave obvestila o naročilu.

Izrek

1)	Tožba se zavrne.

2)	Komisiji Evropskih skupnosti se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 10, 14.1.2006.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/3

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 17. julija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki

(Zadeva C-389/05) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Člena 43 ES in 49 ES - Svoboda ustanavljanja in svobodno opravljanje storitev - Varovanje zdravja živali - Središče za osemenjevanje goveda - Nacionalna ureditev, ki odobrenim središčem podeljuje geografsko določeno izključno pravico do storitve osemenjevanja goveda in izdajo licenc za osemenjevalca pogojuje s sklenitvijo pogodbe z enim od teh središč)

(2008/C 223/04)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: A. Bordes in E. Traversa, zastopnika)

Tožena stranka: Francoska republika (zastopniki: G. de Bergues, A. Colomb in G. Le Bras, zastopniki)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev členov 43 ES in 49 ES – Opravljanje dejavnosti v zvezi z osemenjevanjem goveda, ki je pridržano samo „osemenjevalnim središčem“, ki imajo dovoljenje za opravljanje teh dejavnosti v Franciji.

Izrek

Francoska republika, s tem da je geografsko določeno izključno pravico zagotavljanja storitev osemenjevanja goveda pridržala odobrenim osemenjevalnim središčem in imetnikom licence za osemenjevalca, katere izdaja je pogojena s sklenitvijo pogodbe z enim od teh središč, ni izpolnila obveznosti iz členov 43 ES in 49 ES.

2)	Francoski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 10, 14.1.2006.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/4

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 17. julija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki

(Zadeva C-132/06) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Člen 10 ES - Šesta direktiva o DDV - Obveznosti po nacionalni ureditvi - Nadzor obdavčljivih transakcij - Amnestija)

(2008/C 223/05)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: E. Traversa in M. Afonso, zastopnika)

Tožena stranka: Italijanska republika (zastopnika: I. Braguglia, zastopnik, in G. De Bellis, avvocato dello Stato)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev členov 2 in 22 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1) – Obveznosti v notranji ureditvi – Nacionalni zakon, ki opušča nadzor nad obdavčljivimi transakcijami, ki so bile opravljene v več davčnih obdobjih.

Izrek

Italijanska republika, s tem da je v členih 8 in 9 zakona št. 289 o pravilih o oblikovanju letne in večletne državne bilance (finančni zakon iz leta 2003) (legge n. 289, disposizioni per la formazione del bilancio annuale e pluriennale dello Stato (legge finanziaria 2003)) z dne 27. decembra 2002 sprejela splošno in nerazlikovalno opustitev preverjanja obdavčljivih transakcij, ki so bile opravljene v več davčnih letih, ni izpolnila obveznosti iz členov 2 in 22 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero, in iz člena 10 ES.

2)	Italijanski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 108, 6.5.2006.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/4

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 17. julija 2008 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rechtbank Groningen – Nizozemska) – Essent Netwerk Noord BV, Nederlands Elektriciteit Administratiekantoor BV, Aluminium Delfzijl BV proti Aluminium Delfzijl BV, Staat der Nederlanden, Nederlands Elektriciteit Administratiekantoor BV, Saranne BV

(Zadeva C-206/06) (1)

(Notranji trg električne energije - Nacionalna ureditev, ki omogoča obračunavanje doplačila na ceno prenosa električne energije v korist z zakonom določene družbe, zavezane za plačilo nasedlih stroškov - Dajatve, ki imajo enak učinek kot carina - Diskriminatorni notranji davki - Državne pomoči)

(2008/C 223/06)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Rechtbank Groningen

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Essent Netwerk Noord BV, Nederlands Elektriciteit Administratiekantoor BV, Aluminium Delfzijl BV

Tožene stranke: Aluminium Delfzijl BV, Staat der Nederlanden, Nederlands Elektriciteit Administratiekantoor BV, Saranne BV

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Rechtbank Groningen – Razlaga členov 25 ES, 87(1) ES in 90 ES – Nacionalna zakonodaja o uvedbi zvišanja cen električne energije, ki ga morajo potrošniki s stalnim prebivališčem oziroma sedežem na Nizozemskem v prehodnem obdobju plačati upravljavcu omrežja – Obveznost slednjega, da znesek doplačila prenese na družbo nacionalnih proizvajalcev električne energije, ki jo določi zakonodajalec, kot nadomestilo za določen znesek, ki pomeni znesek prevzetih obveznosti in naložb, ki jih je ta družba izvedla pred liberalizacijo trga – Presežek, ki ga ta družba prenese na pristojnega ministra.

Izrek

Člen 25 ES je treba razlagati tako, da nasprotuje zakonskemu ukrepu, na podlagi katerega morajo domači odjemalci električne energije svojemu upravljavcu omrežja plačati doplačilo za količine električne energije, proizvedene v državi članici in uvožene, ki so bile prenesene v korist teh odjemalcev, kadar mora navedeni upravljavec ta doplačilo prenesti na družbo, ki jo je za ta namen določil zakonodajalec, in je bila ta družba, ki je štirim podjetjem za proizvodnjo električne energije skupna hčerinska družba, prej upravljavka stroškov celotne proizvedene in uvožene električne energije, in kadar mora biti to doplačilo v celoti namenjeno za plačilo s trgom nezdružljivih stroškov, ki jih je osebno dolžna plačati ta družba, kar povzroči, da se zneski, ki jih ta družba obračuna, v celoti pobotajo z bremenom, ki ga nosi domača prenesena električna energija.

Enako velja takrat, ko morajo te stroške kriti nacionalna podjetja za proizvodnjo električne energije in ko je zaradi obstoječih pogodb lahko z zakonom določena družba – s plačilom nabavne cene električne energije, proizvedene v državi članici, s plačilom dividend več nacionalnim podjetjem za proizvodnjo električne energije, katerih hčerinska družba je z zakonom določena družba, ali na kakršen koli drugačen način – korist, ki jo pomeni doplačilo, v celoti prenesla na nacionalna podjetja za proizvodnjo električne energije.

Člen 90 ES je treba razlagati tako, da nasprotuje istemu zakonskemu ukrepu v okoliščinah, v katerih je prihodek od dajatve, obračunane na preneseno električno energijo, le delno namenjen plačilu s trgom nezdružljivih stroškov, to je takrat, ko se z zneskom, ki ga obračuna z zakonom določena družba, pobota samo del bremena, ki ga nosi prenesena domača električna energija.

Člen 87 ES je treba razlagati tako, da so zneski, ki so bili plačani z zakonom določeni družbi na podlagi člena 9 prehodnega zakona o sektorju proizvodnje električne energije z dne 21. decembra 2000 (Overgangswet Elektriciteitsproductiesector), državna pomoč v smislu te določbe Pogodbe, ker pomenijo gospodarsko korist in ne nadomestilo v zameno za storitve, ki jih je opravila z zakonom določena družba za izvedbo obveznosti javnih služb.

(1) UL C 178, 29.7.2006.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/5

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 17. julija 2008 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Unabhängiger Finanzsenat Salzburg – Aigen – Avstrija) – Schwaninger Martin, Viehhandel – Viehexport proti Zollamt Salzburg, Erstattungen

(Zadeva C-207/06) (1)

(Uredba (ES) št. 615/98 - Izvozna nadomestila - Dobro počutje živega goveda med prevozom - Direktiva 91/628/EGS - Uporabljivost pravil o zaščiti živali med prevozom - Pravila o trajanju potovanja in počitkov ter o prevozu goveda po morju do točke namembnega kraja zunaj Skupnosti - Krmljenje in napajanje živali med potovanjem)

(2008/C 223/07)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Unabhängiger Finanzsenat Salzburg – Aigen

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Schwaninger Martin, Viehhandel – Viehexport

Tožena stranka: Zollamt Salzburg, Erstattungen

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Unabhängiger Finanzsenat (Avstrija) – Razlaga člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 615/98 z dne 18. marca 1998 o določitvi podrobnih pravil uporabe glede zahtev za odobritev izvoznih nadomestil v zvezi z dobrim počutjem živega goveda med prevozom (UL L 82, str. 19) kot tudi poglavja VII, št. poglavje VII, oddelek 48, številka 7, črka b Priloge Direktive Sveta 91/628/EGS z dne 19. novembra 1991 o zaščiti živali med prevozom in o spremembi direktiv 90/425/EGS in 91/496/EGS (UL L 340, str. 17) in člena 5, točka A, številka 2, črka d, podčrka ii, prva alinea, te direktive – Uporaba pravil o zaščiti živali, ki se nanašajo na trajanje prevoza in počitka, na prevoz goveda po morski poti do zemljepisne točke Skupnosti z vozili, ki se na ladjo natovorijo brez raztovarjanja živali – Nevpis podatka, kdaj so bile prevažane živali med prevozom krmljene in napojene, v načrt prevoza.

Izrek

Člen 1 Uredbe Komisije (ES) št. 615/98 z dne 18. marca 1998 o podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za dobro počutje živega goveda med prevozom, se ne sme razlagati tako, da je treba točko 48, podtočka 7(b), priloge k Direktivi Sveta 91/628/EGS z dne 19. novembra 1991 o zaščiti živali med prevozom in o spremembi direktiv 90/425/EGS in 91/496/EGS, kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 95/29/ES z dne 29. junija 1995, uporabiti v primeru prevoza po morju med geografsko točko v Evropski skupnosti in geografsko točko v tretji državi, z vozili, ki so bila vkrcana na plovila, ne da bi bile živali iztovorjene.

Točko 48, podtočka 7(a), priloge k Direktivi 91/628, kot je bila spremenjena z Direktivo 95/29, je treba razlagati tako, da se v primeru prevoza po morju med geografsko točko v Evropski skupnosti in geografsko točko v tretji državi, z vozili, ki so bila vkrcana na plovila, ne da bi bile živali iztovorjene, trajanje prevoza ne upošteva, če se živali prevažajo v skladu s pogoji, določenimi v podtočkah 3 in 4 iste točke 48, razen pogojev glede časa potovanja in časa počitkov. Če gre za tak primer, lahko v skladu s podtočko 4(d) navedene točke 48 novo obdobje prevoza po cesti začne teči takoj po izkrcanju vozila v pristanišču tretje države namembnega kraja.

Načrt poti, ki vsebuje navedbo, ki je bila vnaprej vpisana s pisalnim strojem in v skladu s katero so živali nakrmljene in napojene „zvečer, zjutraj, opoldne, zvečer, zjutraj“ med prevozom po morju, lahko izpolnjuje zahteve Direktive 91/628, kot je bila spremenjena z Direktivo 95/29, če se dokaže, da je bilo to dejansko opravljeno. Če pristojni organ oceni, glede na vse dokumente, ki jih je predložil izvoznik, da niso bile spoštovane zahteve navedene direktive, mora presoditi, ali je ta kršitev vplivala na dobro počutje živali, ali se taka kršitev lahko popravi in ali mora ta kršitev povzročiti izgubo, zmanjšanje ali ohranitev izvoznega nadomestila.

(1) UL C 190, 12.8.2006.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/6

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 17. julija 2008 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Employment Tribunal – Združeno kraljestvo) – S. Coleman proti Attridge Law, Steve Law

(Zadeva C-303/06) (1)

(Socialna politika - Direktiva 2000/78/ES - Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu - Členi 1, 2(1), (2)(a) in (3) ter 3(1)(c) - Neposredna diskriminacija na podlagi invalidnosti - Nadlegovanje, povezano z invalidnostjo - Odpoved delovnega razmerja zaposlenemu, ki ni invalid, vendar ima invalidnega otroka - Vključitev - Dokazno breme)

(2008/C 223/08)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Employment Tribunal

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: S. Coleman

Toženi stranki: Attridge Law, Steve Law

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Employment Tribunal – Razlaga členov 1 ter 2(2)(a) in (3) Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, str. 16)– Obseg pojma invalidnosti – Možnost, da se ga razširi na osebo, ki je tesno povezana z invalidno osebo in je bila diskriminirana zaradi te povezave – Delavka, ki sama skrbi za invalidnega otroka.

Izrek

Direktivo Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu ter zlasti njena člena 1 ter 2(1) in (2)(a) je treba razlagati tako, da prepoved neposredne diskriminacije, ki je z njimi določena, ni omejena le na invalidne osebe. Če delodajalec obravnava zaposlenega, ki ni invalid, manj ugodno, kakor je, je bil ali bi bil obravnavan drug zaposleni v primerljivem položaju, in če se dokaže, da se tega zaposlenega obravnava manj ugodno zaradi invalidnosti njegovega otroka, kateremu nudi bistveni del oskrbe, ki jo ta potrebuje, se s takšnim obravnavanjem krši prepoved neposredne diskriminacije iz navedenega člena 2(2)(a).

Direktivo 2000/78 in zlasti njena člena 1 ter 2(1) in (3) je treba razlagati tako, da prepoved nadlegovanja, ki je z njimi določena, ni omejena le na invalidne osebe. Če se dokaže, da je nezaželeno ravnanje, ki je element nadlegovanja, zoper zaposlenega, ki ni invalid, povezano z invalidnostjo njegovega otroka, kateremu nudi bistveni del oskrbe, ki jo ta potrebuje, se s takšnim ravnanjem krši prepoved nadlegovanja iz navedenega člena 2(3).

(1) UL C 237, 30.9.2006.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/7

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 17. julija 2008 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunale Amministrativo Regionale per la Lombardia – Italija) – ASM Brescia SpA proti Comune di Rodengo Saiano

(Zadeva C-347/06) (1)

(Členi 43 ES, 49 ES in 86 ES - Koncesija za storitev javne službe distribucije plina - Direktiva 2003/55 - Predčasen potek v prehodnem obdobju - Načeli legitimnega pričakovanja in pravne varnosti)

(2008/C 223/09)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale Amministrativo Regionale per la Lombardia

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: ASM Brescia SpA

Tožena stranka: Comune di Rodengo Saiano

Ob udeležbi: Anigas – Associazione Nazionale Industriali del Gas

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Tribunale Amministrativo Regionale per la Lombardia – Razlaga členov 43, 49 in 86(1) ES in člena 23(1) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2003/55/ES z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 98/30/ES (UL L 176, str. 57) – Samodejno podaljšanje koncesij za upravljanje javne službe distribucije plina.

Izrek

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/55/ES z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 98/30/ES ne nasprotuje temu, da ureditev države članice, kot je ta v postopku v glavni stvari, določa podaljšanje – pod pogoji, ki so določeni v tej ureditvi – prehodnega obdobja, v katerem mora priti do predčasnega poteka koncesije za distribucijo zemeljskega plina, kot je ta v postopku v glavni stvari. V teh okoliščinah je treba tudi šteti, da člen 10 ES in načelo sorazmernosti ne nasprotujeta taki ureditvi.

Členi 43 ES, 49 ES in 86(1) ES ne nasprotujejo temu, da ureditev države članice, kot je ta v postopku v glavni stvari, določa podaljšanje – pod pogoji, ki so določeni v tej ureditvi – prehodnega obdobja, v katerem mora priti do predčasnega poteka koncesije za distribucijo zemeljskega plina, kot je ta v postopku v glavni stvari, če je mogoče šteti, da je to podaljšanje potrebno, da bi se sopogodbenikom omogočila ureditev njihovih pogodbenih razmerij ob sprejemljivih pogojih tako z vidika zahtev javnih služb kot z gospodarskega vidika.

(1) UL C 281, 18.11.2006.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/7

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 10. julija 2008 – Bertelsmann AG, Sony Corporation of America proti Komisiji Evropskih skupnosti, Independent Music Publishers and Labels Association (Impala, association internationale), Sony BMG Music Entertainment BV

(Zadeva C-413/06 P) (1)

(Pritožba - Konkurenca - Nadzor koncentracij podjetij - Skupno podjetje Sony BMG - Tožba za razglasitev ničnosti odločbe Komisije o združljivosti koncentracije s skupnim trgom - Sodni nadzor - Obseg - Dokazni standard - Vloga obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah - Krepitev ali vzpostavitev kolektivnega prevladujočega položaja - Obrazložitev odločb o odobritvi koncentracije - Uporaba zaupnih podatkov)

(2008/C 223/10)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Bertelsmann AG (zastopnika: P. Chappatte in J. Boyce, Solicitors), Sony Corporation of America (zastopniki:N. Levy, Barrister, R. Snelders, odvetnik, T. Graf, odvetnik)

Druge stranke v postopku: Independent Music Publishers and Labels Association (Impala) (zastopniki: S. Crosby in J. Golding, Solicitors, I. Wekstein-Steg, odvetnik), Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: A. Whelan in K. Mojzesowicz, zastopnika), Sony BMG Music Entertainment BV (zastopniki: N. Levy, Barrister, R. Snelders, odvetnik, T. Graf, odvetnik)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje (tretji senat) z dne 13. julija 2006 v zadevi Independent Music Publishers and Labels Association (Impala, mednarodno združenje) proti Komisiji ES, T-464/04, s katero je Sodišče prve stopnje odločbo Komisije z dne 19. julija 2004 o združljivosti koncentracije, ki se nanaša na vzpostavitev skupnega podjetja, v katerem so združene dejavnosti Sony in Bertelsmann na področju glasbenih zapisov, s skupnim trgom in Sporazumom EGP (zadeva št. COMP/M.3333 – Sony/BMG), razglasilo za nično.

Izrek

1)	Sodba Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 13. julija 2006 v zadevi Impala proti Komisiji, T-464/04, se razveljavi.

2)	Zadeva se vrne v odločanje Sodišču prve stopnje.

3)	Odločitev o stroških se pridrži.

(1) UL C 326, 30.12.2006.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/8

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 17. julija 2008 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Verwaltungsgericht Köln – Nemčija) – cp-Pharma Handels GmbH proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-448/06) (1)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Veljavnost Uredbe (ES) št. 1873/2003 - Zdravila za uporabo v veterinarski medicini - Uredba (EGS) št. 2377/90 - Najvišje mejne vrednosti ostankov zdravil v živilih živalskega izvora - Progesteron - Omejitev uporabe - Direktiva 96/22/ES)

(2008/C 223/11)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgericht Köln

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: cp-Pharma Handels GmbH

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Verwaltungsgericht Köln (Nemčija) – Veljavnost Uredbe (ES) št. 1873/2003 Komisije z dne 24. oktobra 2003 o spremembi Priloge II k Uredbi Sveta (EGS) št. 2377/90 o določitvi postopka Skupnosti za določitev najvišjih dovoljenih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora (UL L 275, 25.10.2003, str. 9) v delu, v katerem je bila z omejitvijo rabe progesterona, kot učinkovine zdravil za živali, na njegovo intravaginalno uporabo izključeno njegovo dajanje z intramuskularno injekcijo –(Ne)pristojnost Komisije, da določi to omejitev, v zvezi s členoma 1(a) in 3 Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 o določitvi postopka Skupnosti za določitev najvišjih dovoljenih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora (UL L 224, 18.8.1990, str. 1) v povezavi s členom 4(1) Direktive Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3).

Izrek

Pri preučitvi postavljenega vprašanja ni bil ugotovljen noben dejavnik, ki bi vplival na veljavnost Uredbe Komisije (ES) št. 1873/2003 z dne 24. oktobra 2003 o spremembi Priloge II k Uredbi Sveta (EGS) št. 2377/90 o določitvi postopka Skupnosti za določitev najvišjih dovoljenih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora.

(1) UL C 326, 30.12.2006.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/9

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 10. julija 2008 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden – Nizozemska) – Fiscale eenheid Koninklijke Ahold NV proti Staatssecretaris van Financiën

(Zadeva C-484/06) (1)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Prva in Šesta direktiva o DDV - Načeli davčne nevtralnosti in sorazmernosti - Pravila o zaokroževanju zneskov DDV - Zaokroževanje navzdol na artikel)

(2008/C 223/12)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Fiscale eenheid Koninklijke Ahold NV

Tožena stranka: Staatssecretaris van Financiën

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Hoge Raad der Nederlanden – Razlaga členov 11 (A)(a), 22(3)(b), prvi stavek, in 22(5) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1) ter člena 2, prvi in drugi odstavek, Prve direktive Sveta 67/227/EGS z dne 11. aprila 1967 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih (UL 71, str. 1301) – Določbe o zaokroževanju zneskov davka na dodano vrednost.

Izrek

1)	Ker na tem področju ni zakonodaje Skupnosti, morajo države članice določiti pravila in metode zaokroževanja zneskov davka na dodano vrednost, pri tem pa morajo te države spoštovati načela, na katerih temelji skupni sistem tega davka, zlasti načeli davčne nevtralnosti in sorazmernosti.

2)	Veljavno pravo Skupnosti ne določa nobene posebne obveznosti, v skladu s katero bi države članice morale davčnim zavezancem dopustiti, da znesek DDV zaokrožijo navzdol na artikel.

(1) UL C 20, 27.1.2007.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/9

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 17. julija 2008 – L & D SA proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Julius Sämann Ltd

(Zadeva C-488/06 P) (1)

(Pritožba - Znamka Skupnosti - Uredba (ES) št. 40/94 - Člena 8(1)(b) in 73 - Figurativna znamka „Aire Limpio“ - Figurativna znamka Skupnosti ter nacionalne in mednarodne figurativne znamke, ki predstavljajo jelko z različnimi imeni - Ugovor imetnika - Delna zavrnitev registracije - Ugotovitev posebnega razlikovalnega učinka prejšnje znamke na podlagi dokazov glede druge znamke)

(2008/C 223/13)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: L & D SA (zastopnik: S. Miralles Miravet, odvetnik)

Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: J. García Murillo, zastopnik), Julius Sämann Ltd (zastopnik: E. Armijo Chávarri, odvetnik)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje (četrti senat) z dne 7. septembra 2006 v zadevi L & D, S.A. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Julius Sämann Ltd (T-168/04), s katero je Sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za delno razveljavitev odločbe drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 15. marca 2004 (zadeva R 326/2003-2) o postopku z ugovorom med Julius Sämann Ltd in L & D, S.A

Izrek

1)	Pritožba se zavrne.

2)	Družbi L & D se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 20, 27.1.2007.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/10

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 17. julija 2008 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Giudice di pace di Genova – Italija) – Corporación Dermoestética SA proti To Me Group Advertising Media

(Zadeva C-500/06) (1)

(Členi 3(1)(g) ES, 4 ES, 10 ES, 43 ES, 49 ES, 81 ES, 86 ES in 98 ES - Nacionalna zakonodaja, ki prepoveduje oglaševanje zdravstveno-kirurških storitev na področju lepotnih posegov)

(2008/C 223/14)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Giudice di pace di Genova

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Corporación Dermoestética SA

Tožena stranka: To Me Group Advertising Media

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Giudice di pace di Genova – Razlaga členov 43 ES, 49 ES, 81 ES, 86 ES in 98 ES – Združljivost nacionalne določbe, ki na nacionalnih televizijskih postajah prepoveduje predvajanje zdravstveno-kirurških storitev, ki se opravljajo v zasebnih klinikah na podlagi dovoljenja, in ki omejuje izdatke kot stroške za oglaševanje na 5 % dohodkov, izkazanih v prejšnjem letu.

Izrek

Člena 43 ES in 49 ES v povezavi s členoma 48 ES in 55 ES je treba razlagati tako, da nasprotujeta zakonodaji, kot je zakonodaja, ki se obravnava v postopku v glavni stvari, ki prepoveduje oglaševanje zdravljenja in kirurških posegov, ki se opravljajo v zasebnih zdravstvenih ustanovah, na nacionalnih televizijskih postajah, pod določenimi pogoji pa dovoljuje tako oglaševanje na lokalnih televizijskih postajah.

(1) UL C 42, 24.2.2007.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/10

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 17. julija 2008 – Athinaïki Techniki AE proti Komisiji Evropskih skupnosti, Athens Resort Casino AE Symmetochon

(Zadeva C-521/06 P) (1)

(Pritožba - Državna pomoč - Pomoč, ki jo je Helenska republika dodelila konzorciju Hyatt Regency - Pritožba - Odločba o ustavitvi postopka s pritožbo - Uredba (ES) št. 659/1999 - Členi 4, 13 in 20 - Pojem „izpodbojni akt“ v smislu člena 230 ES)

(2008/C 223/15)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Athinaïki Techniki AE (zastopnik: S. A. Pappas, dikigoros)

Drugi stranki v postopku: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: D. Triantafyllou, zastopnik), Athens Resort Casino AE Symmetochon (zastopnika: F. Carlin, Barrister, N. Korogiannakis, dikigoros)

Predmet

Pritožba zoper sklep Sodišča prve stopnje (drugi senat) z dne 26. septembra 2006 v zadevi Athinaïki Techniki proti Komisiji (T-94/05), s katerim je Sodišče prve stopnje kot nedopustno zavrglo ničnostno tožbo zoper dopis Komisije z dne 2. decembra 2004, s katerim je bila tožeča stranka obveščena o ustavitvi postopka z njeno pritožbo glede državne pomoči, ki jo je domnevno dodelila Helenska republika v okviru postopka za oddajo javnih naročil – Pojem izpodbojnega akta v smislu člena 230 ES.

Izrek

1)	Sklep Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 26. septembra 2006 v zadevi Athinaïki Techniki proti Komisiji (T-94/05) se razveljavi.

2)	Ugovor nedopustnosti, ki ga je Komisija vložila pri Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti, se zavrne.

Zadeva se vrne Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti, da bo odločilo o predlogih Athinaïki Techniki AE za razglasitev ničnosti odločbe Komisije Evropskih skupnosti z dne 2. junija 2004, s katero je bil ustavljen postopek s pritožbo v zvezi z domnevno državno pomočjo, ki jo je Helenska republika dodelila konzorciju Hyatt Regency v okviru javnega naročila za prenos 49 % kapitala igralnice Mont Parnès.

4)	Odločitev o stroških se pridrži.

(1) UL C 42, 24.2.2007.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/11

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 10. julija 2008 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal Dâmbovița – Romunija) – Ministerul Administrației și Internelor – Direcția Generală de Pașapoarte București proti Gheorghe Jipa

(Zadeva C-33/07) (1)

(Državljanstvo Unije - Člen 18 ES - Direktiva 2004/38/ES - Pravica državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic)

(2008/C 223/16)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Dâmbovița

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Ministerul Administrației și Internelor – Direcția Generală de Pașapoarte București

Tožena stranka: Gheorghe Jipa

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Razlaga člena 18 Pogodbe ES in člena 27 Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC (UL L 158, str. 77).

Izrek

Člen 18 ES in člen 27 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja [d]irektive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS, ne nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki dopušča omejitev pravice državljana države članice, da potuje na ozemlje druge države članice, predvsem iz razloga, ker je bil predhodno vrnjen iz slednje države članice, ker je v njej bil v „nezakonitem položaju“, pod pogojem, da osebno obnašanje tega državljana predstavlja resnično, sedanjo in dovolj resno nevarnost, ki ogroža temeljne družbene interese, in da je predviden omejitveni ukrep primeren za zagotovitev uresničevanja zastavljenega cilja in ne gre preko tega, kar je potrebno za doseganje le-tega. Predložitveno sodišče je pristojno, da ugotovi, ali je to tako v zadevi, o kateri odloča.

(1) UL C 140. 23.6.2006.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/11

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 10. julija 2008 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Arbeidshof te Brussel – Belgija) – Centrum voor gelijkheid van kansen en voor racismebestrijding proti Firma Feryn NV

(Zadeva C-54/07) (1)

(Direktiva 2000/43/ES - Diskriminatorna merila za izbiro osebja - Dokazno breme - Sankcije)

(2008/C 223/17)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Arbeidshof te Brussel

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Centrum voor gelijkheid van kansen en voor racismebestrijding

Tožena stranka: Firma Feryn NV

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Arbeidshof te Brussel – Razlaga členov 2(2)(a), 8(1) in 15 Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL L 180, str. 22) – Merila za izbiro osebja, neposredno diskriminatorna na podlagi rase ali narodnosti – Dokazno breme – Presoja in dokazovanje nacionalnega sodišča – Obveznost ali neobveznost nacionalnega sodišča, da odredi prenehanje diskriminacije.

Izrek

To, da je delodajalec javno izjavil, da ne bo zaposlil delavcev določene narodnosti oziroma rase, pomeni neposredno diskriminacijo pri zaposlovanju, v smislu člena 2(2)(a) Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost, ker so take izjave takšne, da resno odvračajo nekatere kandidate, da bi predložili svoje kandidature, in s tem ustvarjajo oviro za njihov dostop do trga dela.

Javne izjave, s katerimi delodajalec naznani, da v okviru svoje zaposlovalne politike ne bo zaposloval delavcev določene narodnosti oziroma rase, zadoščajo za domnevo, v smislu člena 8(1) Direktive 2000/43, o obstoju neposredno diskriminatorne zaposlovalne politike. Zato mora ta delodajalec dokazati, da ni bilo kršitve načela enakega obravnavanja. To lahko stori z dokazovanjem, da se dejanska zaposlovalna politika podjetja ne sklada s temi izjavami. Predložitveno sodišče pa mora preveriti, ali so očitana dejstva dokazana, in presoditi, ali so dejstva, navedena v utemeljitev trditev tega delodajalca – da ni kršil načela enakega obravnavanja – zadostna.

3)	Člen 15 Direktive 2000/43 zahteva, tudi če ni določljive žrtve, da so pravila o sankcijah, ki se uporabljajo pri kršitvah nacionalnih določb, sprejetih za prenos te direktive, učinkovita, sorazmerna in odvračilna.

(1) UL C 82, 14.4.2007.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/12

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 17. julija 2008 – Franco Campoli proti Komisiji Evropskih skupnosti in Svetu Evropske unije

(Zadeva C-71/07 P) (1)

(Pritožba - Uradniki - Osebni prejemki - Pokojnina - Uporaba korekcijskega koeficienta, izračunanega glede na povprečne življenjske stroške v državi prebivanja - Prehodna ureditev, določena z uredbo, s katero so bili spremenjeni Kadrovski predpisi za uradnike - Ugovor nezakonitosti)

(2008/C 223/18)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Franco Campoli (zastopniki: G. Vandersanden, L. Levi in S. Rodrigues, odvetniki)

Drugi stranki v postopku: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: V. Joris in D. Martin, zastopnika), Svet Evropske unije (zastopnika: M. Arpio Santacruz in I. Šulce, zastopnika)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi razširjeni senat) z dne 29. novembra 2006 v zadevi Campoli proti Komisiji (T-135/05), s katero je Sodišče prve stopnje zavrnilo kot delno nedopustno in delno neutemeljeno zahtevo za razglasitev ničnosti pokojninskih listov tožeče stranke za maj, junij in julij 2004, ker je bil v njih prvič uporabljen korekcijski količnik, ki je bil nezakonito izračunan glede na povprečne življenjske stroške v kraju bivanja tožeče stranke in ne glede na življenjske stroške v glavnem mestu te države – Posledica vstopa v veljavo novih Kadrovskih predpisov na ureditev korekcijskih koeficientov – Prehodna ureditev za uradnike, upokojene pred 1. majem 2004 – Način izračuna korekcijskih količnikov in spoštovanje načela enakega obravnavanja – Obveznost obrazložitve.

Izrek

1)	Pritožba in nasprotna pritožba se zavrneta.

2)	F. Campoli, Komisija Evropskih skupnosti in Svet Evropske unije nosijo svoje stroške.

(1) UL C 117, 26.5.2007.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/12

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 17. julija 2008 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Arbeitsgericht Bonn – Nemčija) – Andrea Raccanelli proti Max-Planck-Gesellschaft zur Förderung der Wissenschaften eV

(Zadeva C-94/07) (1)

(Člen 39 ES - Pojem „delavec“ - Nevladna organizacija, ki deluje v javnem interesu - Štipendija za doktorski študij - Pogodba o zaposlitvi - Pogoji)

(2008/C 223/19)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Arbeitsgericht Bonn

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Andrea Raccanelli

Tožena stranka: Max-Planck-Gesellschaft zur Förderung der Wissenschaften eV

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Arbeitsgericht Bonn – Razlaga člena 7 Uredbe Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L 257, str. 2) – Status delavca v primeru študenta doktorskega študija, ki kot štipendist sodeluje z zasebnopravno organizacijo, ki deluje v javnem interesu in ima sedež v drugi državi članici, pri čemer ta večini nacionalnih študentov doktorskega študija omogoča sklenitev pogodbe o zaposlitvi – Nujnost, da se nacionalnim študentom doktorskega študija in študentom doktorskega študija iz drugih držav članic omogoči izbira med štipendijo in pogodbo o zaposlitvi – Pojem delavec

Izrek

Raziskovalca v takem položaju, v kakršnem je tožeča stranka v postopku v glavni stvari, ki pripravlja doktorsko disertacijo na podlagi pogodbe o štipendiranju, ki jo je sklenila z združenjem Max-Planck-Gesellschaft zur Förderung der Wissenschaften eV, je treba obravnavati kot delavca v smislu člena 39 ES, le če določen čas opravlja delo pod vodstvom inštituta, ki je del tega združenja, in za to prejema plačilo. Predložitveno sodišče mora opraviti potreben preizkus dejanskega stanja, da bo lahko presodilo, ali gre v zadevi, o kateri odloča, za tak primer.

Zasebnopravno združenje, kot je Max-Planck-Gesellschaft zur Förderung der Wissenschaften eV, mora v razmerju do delavcev v smislu člena 39 ES spoštovati načelo prepovedi diskriminacije. Predložitveno sodišče mora ugotoviti, ali je prišlo v primeru, kot se obravnava v postopku v glavni stvari, do neenakega obravnavanja nacionalnih in tujih študentov doktorskega študija.

Če se lahko tožeča stranka v postopku v glavni stvari utemeljeno sklicuje, da je zaradi diskriminacije, katere žrtev je bila, utrpela škodo, mora predložitveno sodišče glede na veljavno nacionalno zakonodajo na področju nepogodbene odgovornosti presoditi, v kakšni obliki lahko zahteva povračilo škode.

(1) UL C 117, 26.5.2007.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/13

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 17. julija 2008 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesverwaltungsgericht – Nemčija) – Arcor AG & Co. KG (C-152/07), Communication Services TELE2 GmbH (C-153/07), Firma 01051 Telekom GmbH (C-154/07) proti Zvezni republiki Nemčiji

(Združene zadeve od C-152/07 do C-154/07) (1)

(Telekomunikacijski sektor - Omrežja in storitve - Usklajevanje tarif - Člen 4c Direktive 90/388/EGS - Člen 7(2) Direktive 97/33/ES - Člen 12(7) Direktive 98/61/ES - Regulativni organ - Neposredni učinek direktiv - Tristranski položaj)

(2008/C 223/20)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesverwaltungsgericht

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožečae stranke: Arcor AG & Co. KG (C-152/07), Communication Services TELE2 GmbH (C-153/07), Firma 01051 Telekom GmbH (C-154/07)

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Ob udeležbi: Deutsche Telekom AG

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Bundesverwaltungsgericht – Razlaga Direktive Komisije 90/388/EGS z dne 28. junija 1990 o konkurenci na trgih za telekomunikacijske storitve (UL 1990 L 192, str. 10) in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 97/33/ES z dne 30. junija 1997 o medomrežnem povezovanju v telekomunikacijah glede zagotavljanja univerzalne storitve in medobratovalnosti z uporabo načel zagotavljanja odprtosti omrežij (ONP) (UL 1997 L 199, str. 32) – Nacionalna zakonodaja, ki poleg stroškov za medomrežno povezovanje, izračunanih na podlagi stroška te storitve, določa, da morajo drugi operaterji finančno prispevati k izravnavi „priključitvenega primanjkljaja“, ki operaterju omrežja nastane zaradi zagotavljanja krajevnih zank – Obveznost države članice, da odpravi ovire, ki nekdanjim subjektom na telekomunikacijskem trgu preprečujejo uskladitev tarif zaradi medomrežnega povezovanja – Možnost posameznika, da se v prizadevanju za razveljavitev upravne odločbe, ki v korist drugega posameznika nalaga finančno obveznost, pred sodiščem države članice sklicuje na neposredni učinek direktive.

Izrek

Člen 12(7) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 97/33/ES z dne 30. junija 1997 o medomrežnem povezovanju v telekomunikacijah za zagotavljanje univerzalne storitve in medobratovalnosti z uporabo načel zagotavljanja odprtosti omrežja (ONP), kot je bila spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/61/ES z dne 24. septembra 1998, in člen 4c Direktive Komisije 90/388/EGS z dne 28. junija 1990 o konkurenci na trgih telekomunikacijskih storitev, kot je bila spremenjena z Direktivo Komisije 96/19/ES z dne 13. marca 1996, slednjega v zvezi z uvodnima izjavama 5 in 20 Direktive 96/19, je treba razlagati tako, da nacionalni regulativni organ operaterju omrežja, ki je medomrežno povezano z javnim omrežjem, ne more naložiti obveznosti, da operaterju naročniškega omrežja s prevladujočim položajem za leto 2003 poleg tarife za medomrežno povezovanje plača tudi priključnino za izravnavo primanjkljaja, ki slednjemu nastane zaradi zagotavljanja krajevnih zank.

Člena 4c Direktive 98/388, kot je bila spremenjena z Direktivo 96/19, in 12(7) Direktive 97/33, kot je bila spremenjena z Direktivo 98/61, neposredno učinkujeta in se lahko posamezniki nanju pred nacionalnimi sodišči neposredno sklicujejo, da bi s tem izpodbili odločbo nacionalnega regulativnega organa.

(1) UL C 140, 23.6.2007.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/14

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 10. julija 2008 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberlandesgericht Frankfurt am Main – Nemčija) – Emirates Airlines Direktion für Deutschland proti Dietherju Schenklu

(Zadeva C-173/07) (1)

(Letalski prevoz - Uredba (ES) št. 261/2004 - Odškodnina za potnike v primeru odpovedi leta - Področje uporabe - Člen 3(1)(a) - Pojem „let“)

(2008/C 223/21)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberlandesgericht Frankfurt am Main – Nemčija

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Emirates Airlines Direktion für Deutschland

Tožena stranka: Diether Schenkel

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Oberlandesgericht Frankfurt am Main – Razlaga Člena 3(1)(a) Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL L 46, str. 1) – Pojem „odhod“ – Povratna vozovnica iz države članice v tretjo državo – Odpoved povratne vožnje.

Izrek

Člen 3(1)(a) Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 je treba razlagati tako, da se ne uporabi v primeru povratnega leta, v okviru katerega potniki, ki prvotno odletijo z letališča na ozemlju države članice, za katero veljajo določbe Pogodbe ES, priletijo na to letališče v okviru leta z odhodom z letališča v tretji državi. Okoliščina, da je povratni let predmet ene rezervacije, ne vpliva na razlago te določbe.

(1) UL C 155, 7.7.2007.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/14

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 17. julija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji

(Zadeva C-207/07) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Člena 43 ES in 56 ES - Nacionalna zakonodaja, ki za pridobitev deležev v podjetjih, ki opravljajo regulirane dejavnosti v energetskem sektorju, kot tudi za pridobitev sredstev, ki so potrebna za opravljanje takih dejavnosti, določa pogoj pridobitve predhodnega dovoljenja)

(2008/C 223/22)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: H. Støvlbaek in R. Vidal Puig, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Španija (zastopnik: N. Díaz Abad, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev členov 43 ES in 56 ES – Nacionalna zakonodaja, ki za pridobitev določenih deležev v podjetjih, ki opravljajo regulirane dejavnosti v energetskem sektorju, določa pogoj pridobitve predhodnega dovoljenja posebne komisije.

Izrek

Kraljevina Španija, s tem da je sprejela odstavek 1, drugi pododstavek, štirinajste funkcije Nacionalne Komisije za energijo, ki je predpisana v enajsti dodatni določbi, tretji del, točka 1 Zakona št. 34/1998 z dne 7. oktobra 1998 o sektorju ogljikovodikov (Ley 34/1998, del sector de hidrocarburos), kot je bil spremenjen s Kraljevo zakonsko uredbo št. 4/2006 z dne 24. februarja 2006 (Real Decreto-ley 4/2006), tako da je za pridobitev določenih deležev v podjetjih, ki opravljajo določene regulirane dejavnosti v energetskem sektorju, kot tudi za pridobitev sredstev, ki so potrebna za opravljanje takih dejavnosti, določila pogoj pridobitve predhodnega dovoljenja Nacionalne komisije, ni izpolnila svojih obveznosti iz členov 56 in 43 Pogodbe ES.

2)	Kraljevini Španiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 140, 23.6.2007.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/15

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 17. julija 2008 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht Düsseldorf – Nemčija) – Flughafen Köln/Bonn GmbH proti Hauptzollamt Köln

(Zadeva C-226/07) (1)

(Direktiva 2003/96/ES - Okvir Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije - Člen 14(1)(a) - Oprostitev energentov, uporabljenih za proizvodnjo električne energije - Izbira obdavčitve zaradi okoljske politike - Neposredni učinek oprostitve)

(2008/C 223/23)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Finanzgericht Düsseldorf

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Flughafen Köln/Bonn GmbH

Tožena stranka: Hauptzollamt Köln

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Finanzgericht Düsseldorf – Razlaga člena 14(1)(a) Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, str. 51) – Neposredni učinek – Nacionalna ureditev, v skladu s katero plinsko olje, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije, ni oproščeno plačila davka na mineralna olja.

Izrek

Člen 14(1)(a) Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije, ker določa oprostitev energentov, uporabljenih za proizvodnjo električne energije, na podlagi te direktive, ima neposredni učinek tako, da se zadevna oseba nanj lahko sklicuje pred nacionalnim sodiščem – v zvezi z obdobjem, v katerem je bila zadevna država članica v zamudi glede prenosa v predvidenem roku te direktive v svoje nacionalno pravo – v sporu, kot je ta v postopku v glavni stvari, med zadevno osebo in nacionalnimi davčnimi organi, ko nasprotuje uporabi nacionalne ureditve, ki naj bi bila nezdružljiva s to določbo, in ko zahteva povračilo davka v nasprotju z njo.

(1) UL C 155, 7.7.2007.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/15

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 10. julija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Portugalski republiki

(Zadeva C-307/07) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 89/48/EGS - Priznavanje visokošolskih diplom, pridobljenih s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, ki traja najmanj tri leta - Nepriznavanje diplom, ki omogočajo dostop do poklica farmacevta specialista za klinične preiskave - Neizvršitev prenosa)

(2008/C 223/24)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: H. Støvlbæk in P. Andrade, zastopnika)

Tožena stranka: Portugalska republika (zastopnik: L. Fernandes, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Neizvršitev prenosa Direktive Sveta z dne 21. decembra 1988 o splošnem sistemu priznavanja visokošolskih diplom, pridobljenih s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, ki traja najmanj tri leta (UL L 19, 1989, str. 16), glede poklica bolnišničnega farmacevta specializiranega za klinične analize.

Izrek

Portugalska republika s tem, da ni sprejela nujnih ukrepov za prenos Direktive Sveta 89/48/EGS z dne 21. decembra 1988 o splošnem sistemu priznavanja visokošolskih diplom, pridobljenih s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, ki traja najmanj tri leta, kot je bila spremenjena z Direktivo Parlamenta in Sveta 2001/19/ES z dne 14. maja 2001 glede poklica farmacevta specialista za klinične preiskave, ni izpolnila obveznosti iz te Direktive.

2)	Portugalski republiki se naloži stroške.

(1) UL C 199, 25.8.2007.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/16

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 17. julija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji

(Zadeva C-311/07) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 89/105/EGS - Vključitev zdravil za človeško uporabo v področje nacionalnih sistemov zdravstvenega zavarovanja - Člen 6, točka 1 - Seznam zdravil, ki jih krije nacionalni sistem zdravstvenega zavarovanja, ki določa tri različne kategorije z vidika pogojev za povrnitev stroškov - Rok za sprejetje odločitve o vlogi za vpis zdravila v kategorije s tega seznama, v katerem so določeni najugodnejši pogoji za povrnitev stroškov)

(2008/C 223/25)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: B. Stromsky in B. Schima, zastopnika)

Tožena stranka: Republika Avstrija (zastopnik: C. Pesendorfer, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev člena 6, točka 1, Direktive Sveta 89/105/EGS z dne 21. decembra 1988 v zvezi s preglednostjo ukrepov, ki urejajo določanje cen zdravil za človeško uporabo in njihovo vključitev v področje nacionalnih sistemov zdravstvenega zavarovanja (UL L 40, str. 8) – Nacionalna ureditev socialne varnosti, s katero je uveden seznam zdravil, ki jih krije sistem zdravstvenega zavarovanja, pri čemer ta obsega tri kategorije zdravil, ki se razlikujejo glede pogojev za povrnitev stroškov – Nedoločitev roka, ki ustreza roku iz člena 6, točka 1, Direktive 89/105/EGS, za odločitev o vpisu zdravil v najugodnejše kategorije.

Izrek

Republika Avstrija, s tem da ni določila roka za sprejemanje odločitev o vlogah za vpis zdravila v rumeni ali v zeleni del Kodeksa o zdravilih na recept, ki ga predvideva Allgemeines Sozialversicherungsgesetz (splošni zakon o socialnem zavarovanju), spremenjen z Sozialversicherungs-Änderungsgesetz 2003 (zakon o spremembi zakona o socialnem zavarovanju iz leta 2003), kot bi to morala storiti v skladu s členom 6, točka 1, Direktive Sveta 89/105/EGS z dne 21. decembra 1988 v zvezi s preglednostjo ukrepov, ki urejajo določanje cen zdravil za človeško uporabo in njihovo vključitev v področje nacionalnih sistemov zdravstvenega zavarovanja, ni izpolnila obveznosti, določenih s to določbo.

2.	Republiki Avstriji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 211, 8.9.2007.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/16

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 17. julija 2008 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Wojewódzki Sąd Administracyjny w Białymstoku – Republika Poljska) – Dariusz Krawczyński proti Dyrektor Izby Celnej w Białymstoku

(Zadeva C-426/07) (1)

(Notranji davki - Davki na motorna vozila - Trošarina - Rabljena vozila - Uvoz)

(2008/C 223/26)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Wojewódzki Sąd Administracyjny w Białymstoku

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Dariusz Krawczyński

Tožena stranka: Dyrektor Izby Celnej w Białymstoku

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Wojewódzki Sąd Administracyjny w Białymstoku – Razlaga člena 90 ES in člena 33(1) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1) – Nacionalna zakonodaja, ki določa trošarino za vsako prodajo osebnega avtomobila pred njegovo prvo registracijo na nacionalnem ozemlju.

Izrek

Člen 33(1) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero, kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/680/EGS z dne 16. decembra 1991, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje trošarini, kakršna je bila na Poljskem uvedena z zakonom o trošarinah (ustawa o podatku akcyzowym) z dne 23. januarja 2004 in s katero je obremenjena vsa prodaja motornih vozil pred njihovo prvo registracijo na nacionalnem ozemlju.

Člen 90, prvi odstavek, ES je treba razlagati tako, da nasprotuje trošarini, kot je zadevna trošarina v postopku v glavni stvari, če znesek davka na prodajo rabljenih vozil, uvoženih iz druge države članice, ki se opravi pred prvo registracijo, presega preostali znesek istega davka, ki je vračunan v prodajno vrednost enakovrstnih vozil, ki so bila prej registrirana v državi članici, ki je uvedla ta davek. Predložitveno sodišče mora preučiti, ali ima ureditev v postopku v glavni stvari, zlasti uporaba člena 7 odloka ministra za finance o zmanjšanju stopnje trošarin (rozporządzenie Ministra Finansów w sprawie obniżenia stawek podatku akcyzowego) z dne 22. aprila 2004, tak učinek.

(1) UL C 283, 24.11.2007.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/17

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 17. julija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji

(Zadeva C-510/07) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 68/414/EGS - Člen 1(1) - Obveznost vzdrževanja minimalnih zalog naftnih derivatov - Kršitev)

(2008/C 223/27)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: G. Rozet in B. Schima, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Belgija (zastopnik: C. Pochet, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Nespoštovanje obveznosti vzdrževanja zalog naftnih derivatov iz člena 1(1) Direktive Sveta 68/414/EGS z dne 20. decembra 1968 o obveznosti držav članic EGS glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (UL L 308, str. 14), kot je bila spremenjena in nato kodificirana z Direktivo Sveta 2006/67/ES z dne 24. julija 2006 (UL L 217, str. 8) – Narava in obseg obveznosti vzdrževanja zalog – Razlika med številkami, ki jih je posredovala zadevna država članica, in podatki, ki jih je predložil Eurostat – Način izračuna zalog naftnih derivatov in stopnje domače porabe navedenih proizvodov.

Izrek

Kraljevina Belgija, s tem da ni sprejela vseh zakonov in predpisov, potrebnih za stalno vzdrževanje zahtevanih zalog naftnih derivatov na ozemlju Skupnosti glede druge kategorije proizvodov, naštetih v členu 2 Direktive Sveta 68/414/EGS z dne 20. decembra 1968 o obveznosti držav članic EGS glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov, kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 98/93/ES z dne 14. decembra 1998, ni izpolnila obveznosti iz člena 1(1) iste direktive.

2)	Kraljevini Belgiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 22, 26.1.2008.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/18

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 17. julija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji

(Zadeva C-543/07) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2002/73/ES - Enako obravnavanje moških in žensk - Dostop do zaposlitve - Poklicno usposabljanje in napredovanje - Delovni pogoji - Nesprejetje v predpisanem roku)

(2008/C 223/28)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: M. van Beek, zastopnik)

Tožena stranka: Kraljevina Belgija (zastopnik: D. Haven, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Nesprejetje, v predpisanem roku, določb, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 76/207/EGS o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev (UL L 269, str. 15)

Izrek

Kraljevina Belgija, s tem da v predpisanem roku ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 76/207/EGS o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2)	Kraljevini Belgiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 37, 9.2.2008.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/18

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 17. julija 2008 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberlandesgericht Stuttgart – Nemčija) – Postopek izvršitve evropskega naloga za prijetje, izdanega zoper Szymona Kozlowskega

(Zadeva C-66/08) (1)

(Policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah - Okvirni sklep 2002/584/PNZ - Evropski nalog za prijetje in postopki predaje med državami članicami - Člen 4, točka 6 - Razlog za fakultativno neizvršitev evropskega naloga za prijetje - Razlaga pojmov „prebivati“ in „nahajati se“ v izvršitveni državi članici)

(2008/C 223/29)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberlandesgericht Stuttgart

Stranka v postopku v glavni stvari

Szymon Kozlowski

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Oberlandesgericht Stuttgart – Razlaga člena 4, točka 6, Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ Sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, str. 1) – Možnost, da izvršitveni pravosodni organ zavrne izvršitev evropskega naloga za prijetje, izdanega zaradi izvršitve zaporne kazni zoper osebo, ki se nahaja v izvršitveni državi članici ali tam prebiva – Pojma „prebivališče“ in „nahajati se“ – Razlaga člena 6(1) EU v zvezi s členoma 12 ES in 17 ES – Nacionalna zakonodaja, ki omogoča, da izvršitveni pravosodni organ različno obravnava zahtevane osebe, ki ne soglašajo s svojo predajo, glede na to, ali gre za državljane izvršitvene države članice ali druge države članice.

Izrek

Člen 4, točka 6, Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami je treba razlagati tako, da:

—	zahtevana oseba „prebiva“ v izvršitveni državi članici, če ima v njej dejansko prebivališče, „nahaja“ pa se v njej, če se v tej državi članici že nekaj časa neprekinjeno zadržuje in je zato z njo vzpostavila podobne vezi, kot izhajajo iz prebivališča;

—

mora izvršitveni pravosodni organ za ugotovitev, ali med zahtevano osebo in izvršitveno državo članico obstajajo vezi, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da je zajeta s pojmom „se nahaja“ v smislu navedenega člena 4, točka 6, opraviti celostno presojo več objektivnih dejavnikov, ki opredeljujejo položaj te osebe, med drugim zlasti trajanja, narave in razmer, v katerih se zahtevana oseba zadržuje v izvršitveni državi članici, ter družinskih in ekonomskih vezi, ki jih ima z njo.

(1) UL C 107, 26.4.2008.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/19

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 11. julija 2008 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Lietuvos Aukščiausiasis Teismas – Republika Litva) – Postopek zoper Ingo Rinau

(Zadeva C-195/08 PPU) (1)

(Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah - Pristojnosti in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb - Izvrševanje v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo - Uredba (ES) št. 2201/2003 - Predlog za nepriznanje sodne odločbe o vrnitvi otroka, ki se nezakonito zadržuje v drugi državi članici - Nujni postopek predhodnega odločanja)

(2008/C 223/30)

Jezik postopka: litovščina

Predložitveno sodišče

Lietuvos Aukščiausiasis Teismas

Stranka v postopku v glavni stvari

Inga Rinau

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Lietuvos Aukščiausiasis Teismas – Razlaga členov 21, 23, 24, 31(1), 40(2) in 42 Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (UL L 338, str. 1) – Zahteva, s katero se v državi članici A zahteva nepriznanje odločbe, ki jo je izdalo sodišče države članice B in s katero se zahteva, naj se otrok, glede katerega je bilo odločeno, da ga mati nezakonito zadržuje v državi članici A, vrne očetu, ki je državljan države članice B in mu je bil otrok dodeljen v varstvo in vzgojo.

Izrek

Ko je odločba, da se otrok ne vrne, sprejeta in je o njej obveščeno sodišče izvora, za namen izdaje potrdila iz člena 42 Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 ni pomembno, če je bila izvršitev te odločbe odložena, če je bila ta odločba spremenjena, razveljavljena oziroma v vsakem primeru ni postala pravnomočna ali pa jo je nadomestila odločba o vrnitvi otroka, saj do vrnitve otroka dejansko ni prišlo. Ker glede verodostojnosti tega potrdila ni bil izražen noben dvom in ker je bilo to sestavljeno v skladu z obrazcem iz Priloge IV Uredbe, je nasprotovanje priznanju odločbe o vrnitvi otroka prepovedano, naloga zaprošenega sodišča pa je le ugotoviti izvršljivost potrjene odločbe in ugoditi takojšnji vrnitvi otroka.

2)	Razen v primeru, ko se v postopku obravnava potrjeno odločbo ob uporabi členov 11(8) in od 40 do 42 Uredbe št. 2201/2003, lahko vsaka zainteresirana stranka predlaga, da se sodna odločba ne prizna, čeprav pred tem ni bil vložen predlog za priznanje odločbe.

Člen 31(1) Uredbe št. 2201/2003, v delu, v katerem določa, da oseba, proti kateri se zahteva izvršitev, in otrok v tej fazi postopka nimata možnosti podajati kakršnih koli izjav glede zahteve, ne velja v postopku za nepriznanje sodne odločbe, v zvezi s katero pred tem ni bil vložen predlog za priznanje. V takem primeru lahko tožena stranka, ki zahteva priznanje, podaja izjave.

(1) UL C 171, 5.7.2008.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/19

Pritožba, ki jo je vložil Philippe Guigard 22. maja 2008 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (tretji senat), razglašeno 11. marca 2008 v zadevi T-301/05, Guigard proti Komisiji

(Zadeva C-214/08 P)

(2008/C 223/31)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: Philippe Guigard (zastopnika: S. Rodrigues in C. Bernard-Glanz, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnice:

—	pritožbo naj se razglasi za dopustno;

—	razveljavi naj se sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 11. marca 2008 v zadevi T-301/05;

—	ugodi naj se predlogu za razveljavitev in odškodninskemu zahtevku tožeče stranke na prvi stopnji;

—	toženi stranki na prvi stopnji naj se naloži plačilo vseh stroškov v zvezi z razveljavitveno tožbo in pritožbo.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica navaja v bistvenem tri pritožbene razloge v podporo svoji pritožbi.

S prvim pritožbenim razlogom, ki je sestavljen iz dveh vej, pritožnica najprej zatrjuje, da se je Sodišče oprlo na nepravilno razlago Četrte konvencije iz Loméja (1).

Napako predstavlja po eni strani dejstvo, da je Sodišče prve stopnje razsodilo, da na podlagi člena 313(2)(k) Konvencije iz Loméja pristojen nacionalni uradnik odloči o zaposlitvi svetovalcev in izvedencev za tehnično pomoč, ne da bi upoštevalo pooblastilo, ki ga ima na podlagi navedene konvencije Komisija za nadzor proračuna in za upravljanje s sredstvi, in obveznost te institucije, da nudi pristojnemu nacionalnemu uradniku tehnično pomoč pri sklepanju pogodb.

Druga napaka Sodišča prve stopnje je bilo dejstvo, da je menilo, da mora prošnja pristojnega nacionalnega uradnika, naslovljena na Komisijo, za odobritev odločbe za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi pritožnice, vsebovati izrecno navedbo člena 314 Konvencije iz Loméja, da lahko prične 30-dnevni rok, naveden v tej določbi, teči, čeprav taka zahteva iz tega člena nikakor ne izhaja. Po mnenju pritožnice bi moralo torej Sodišče prve stopnje, če bi pravilno razlagalo navedeni člen, ugotoviti, da Komisija ni spoštovala navedenega roka.

Pritožnica dalje z drugim pritožbenim razlogom zatrjuje, da je izpodbijana sodba neveljavna zaradi očitne kontradiktornosti v obrazložitvi, saj je Sodišče prve stopnje razsodilo, glede tožbenega razloga kršitve člena 317(a) Konvencije iz Loméja, da je ta razlog zapoznel in da je združen s tožbenim razlogom kršitve člena 313(2)(k) iste konvencije. Pritožnica meni, da istega tožbenega razloga ni mogoče zavrniti oziroma zavreči hkrati kot nedopustnega in neutemeljenega.

S tretjim pritožbenim razlogom pritožnica končno navaja, da je Sodišče prve stopnje kršilo njene pravice do obrambe, ker ni v celoti upoštevalo njene obrazložitve na obravnavi in ker je nepravilno razlagalo obseg njenega tožbenega razloga glede kršitve načel dolžne skrbnosti, dobrega upravljanja in zaupanja v pravo.

(1) Četrta konvencija, sklenjena med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (AKP) ter Evropsko gospodarsko skupnostjo, podpisana v Loméju 15. decembra 1989 (potrjena z odločbo 91/400/ESPJ, EGS Sveta in Komisije z dne 25. februarja 1991 o sklenitvi Četrte konvencije AKP-EGS, UL L 229, str. 1), kot je bila spremenjena s Sporazumom, podpisanim na Mavricijusu 4. novembra 1995 (UL 1998, L 156, str. 3).

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/20

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Audiencia Provincial de Salamanca (Španija) 26. maja 2008 – Eva Martín Martín proti EDP Editores, S.L. in Juanu Caballu Buenu

(Zadeva C-227/08)

(2008/C 223/32)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Audiencia Provincial de Salamanca

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Eva Martín Martín

Tožena stranka: EDP Editores, S.L. in Juan Caballo Bueno

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali se mora člen 153 Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti v povezavi z njenima členoma 3 in 95, členom 38 Listine o temenih pravic Evropske unije in Direktivo Sveta 85/577/EGS (1) z dne 20. decembra 1985 za varstvo potrošnika v primeru pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, natančneje, njenim člen 4, razlagati tako, da dopušča sodišču, pri katerem je bila vložena pritožba zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, da pogodbo, za katero velja navedena direktiva, razglasi za nično po uradni dolžnosti, če toženi potrošnik ničnosti ni zahteval v ugovoru zoper postopek za izdajo plačilnega naloga, na obravnavi ali v pritožbenem postopku?

(1) UL L 372, str. 31.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/21

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 28. maja 2008 vložilo Verwaltungsgericht Frankfurt am Main (Nemčija) – Colin Wolf proti mestu Frankfurt am Main

(Zadeva C-229/08)

(2008/C 223/33)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgericht Frankfurt am Main (Nemčija)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Colin Wolf

Tožena stranka: mesto Frankfurt am Main

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali ima nacionalni zakonodajalec v okviru pooblastil na podlagi člena 6(1) Direktive 2000/78/ES nasploh široko diskrecijsko pravico in možnost samostojnega urejanja ali so ta pooblastila omejena na to, kar je potrebno, vsaj v primeru določitve najvišje starosti za zaposlitev glede na minimalno delovno dobo pred upokojitvijo (1) v skladu s členom 6(1), drugi pododstavek, točka c, Direktive 2000/78/ES?

2.	Ali je s potrebnostjo iz člena 6(1), drugi pododstavek, točka c, Direktive 2000/78/ES konkretizirana primernost načinov iz člena 6(1), prvi pododstavek, Direktive 2000/78/ES, s čimer je omejeno področje uporabe te splošne določbe?

a)	Ali gre za legitimen cilj v okviru člena 6(1), prvi pododstavek, Direktive 2000/78/ES, če delodajalec najvišjo starost za zaposlitev določi v interesu za čim daljšo aktivno delovno dobo javnih uslužbencev, ki jih je treba zaposliti?

b)	Ali je prenos takšnega cilja neprimeren že, če ima za posledico, da so javni uslužbenci zaposleni dlje časa, kot je potrebno, da se pri predčasni upokojitvi po poteku 5 let delovne dobe pridobi zakonsko zagotovljena najmanjša pokojnina?

c)	Ali je prenos takšnega cilja neprimeren šele, če ima za posledico, da so javni uslužbenci zaposleni dlje časa, kot je potrebno, da se pri predčasni upokojitvi prisluži zakonsko zagotovljena najmanjša pokojnina – to je trenutno 19,51 let?

Ali je dalje legitimen cilj v smislu člena 6(1), prvi pododstavek, Direktive 2000/78/ES to, da čim nižja najvišja starost za zaposlitev omogoča tem nižje število javnih uslužbencev, ki jih je skupno treba zaposliti, kar omogoča tem nižje število odgovarjajočih storitev, kot je nezgodno zavarovanje ali zdravstveno zavarovanje (pomoči, tudi za družinske člane)?

b)	Kakšen pomen ima v tem oziru okoliščina, da so pri višji starosti pomoči v primeru nesreč ali bolezni višje kot za mlajše uradnike, tako da bi se lahko pri zaposlovanju starejših javnih uslužbencev stroški v tem oziru povečali?

c)	Ali morajo v zvezi s tem obstajati preverjene napovedi in statistike ali zadoščajo splošne verjetne domneve?

a)	Ali gre za legitimen cilj v smislu člena 6(1), prvi pododstavek, Direktive 2000/78/ES, če želi delodajalec določeno najvišjo starost za zaposlitev uporabiti z namenom zagotovitve „uravnotežene starostne strukture v zadevnem poklicu“?

b)	Katerim zahtevam mora ustrezati upoštevanje oblikovanja takšne starostne strukture, da bi bili izpolnjeni pogoji utemeljitvenega razloga (primernost in nujnost, potrebnost)?

Ali gre za legitimno upoštevanje v smislu člena 6(1), prvi pododstavek, Direktive 2000/78/ES, če delodajalec v zvezi z najvišjo starostjo za zaposlitev opozori na to, da je pred dopolnitvijo takšne starosti praviloma mogoče izpolniti zaposlitvene pogoje za usposabljanje v srednji gasilski službi v obliki ustrezne šolske izobrazbe ali poklicnega usposabljanja?

Po katerih merilih je treba presojati, ali je minimalna delovna doba pred upokojitvijo primerna ali potrebna?

Ali je potrebnost minimalne delovne dobe mogoče utemeljiti izključno kot ekvivalent za pridobitev kvalifikacije pri delodajalcu (usposobljenost za delo v srednje gasilski službi), ki jo je financiral zgolj slednji, da bi se glede na takšno kvalifikacijo zagotovila primerna sledeča delovna doba pri temu delodajalcu, tako da bi se stroški usposabljanja javnega uslužbenca postopoma poravnali z delom?

b)	Koliko časa lahko najdlje traja delovna doba, ki sledi usposabljanju? Ali lahko presega 5 let in če lahko, pod katerimi pogoji?

Ali se lahko primernost ali potrebnost minimalne delovne dobe, ne glede na točko 7(a), utemelji s tem, da mora v primeru javnega uslužbenca, čigar pokojnino financira zgolj delodajalec, pričakovana delovna doba od zaposlitve do verjetne upokojitve zadoščati, da bi se z delovno dobo, ki trenutno znaša 19,51 let, pridobila zakonsko zagotovljena najmanjša pokojnina?

d)	Ali je nasprotno zavrnitev zaposlitve v skladu s členom 6(1) Direktive 2000/78/ES upravičena šele v primeru, če bi se zaposlila oseba s takšno starostjo, ki bi imela za posledico, da bi bilo pri verjetni upokojitvi treba plačevati najmanjšo pokojnino, čeprav ta še ne bi bila prislužena?

Ali je pri presoji upokojitve v skladu s členom 6(1), drugi pododstavek, točka c, Direktive 2000/78/ES treba izhajati iz zakonsko določene starostne meje za upokojitev, kateri sledi prejemanje pokojnine, ali iz statistične povprečne starosti upokojitve določene vrste javnih uslužbencev ali določene poklicne skupine?

b)	V kolikšni meri je eventualno treba upoštevati, da se lahko za posamezne javne uslužbence redna upokojitev odloži za obdobje od enega do dveh let? Ali ima ta okoliščina za posledico, da se najvišja starost za zaposlitev v ustreznem obsegu zviša?

Ali se lahko pri izračunu minimalne delovne dobe v okviru člena 6(1) Direktive 2000/78/ES upošteva usposabljanje, dokončano v času zaposlenosti kot javni uslužbenec? Ali je v tem oziru pomembno, ali je treba obdobje usposabljanja pri pridobitvi pokojnine v polni meri upoštevati kot pokojninsko dobo ali ga je treba preceniti glede na obdobje, za katero lahko delodajalec zahteva minimalno delovno dobo v skladu s členom 6(1), drugi pododstavek, točka c, Direktive 2000/78/ES?

10.	Ali je ureditev iz člena 15(1), drugi stavek, in (3) Splošnega zakona o enakem obravnavanju (Allgemeines Gleichbehandlungsgesetz) v skladu s členom 17 Direktive 2000/78/ES?

(1) UL L 303, str. 16.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/22

Pritožba, ki jo je vložil Massimo Giannini 29. maja 2008 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (tretji senat), razglašeno 12. marca 2008 v zadevi T-100/04 (Massimo Giannini proti Komisiji)

(Zadeva C-231/08 P)

(2008/C 223/34)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Massimo Giannini (zastopnika: L. Levi in C. Ronzi, odvetnici)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnika:

—	razveljaviti sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 12. marca 2008 v zadevi T-100/04;

—

in zato pritožniku ugoditi glede zahtevkov, ki jih je uveljavljal na prvi stopnji, in tako:

—

razglasiti ničnost odločbe natečajne komisije COM/A/9/01, da se ime pritožnika ne vpiše na rezervni seznam tega natečaja, o čemer je pritožnik bil obveščen z dopisom z dne 11. junija 2003, ter – če je to potrebno – razglasiti ničnost odločbe, s katero je bila zavrnjena zahteva za ponoven preskus, ki jo je vložil pritožnik, o čemer je pritožnik bil obveščen z dopisom z dne 8. julija 2003, in razglasiti ničnost odločbe o zavrnitvi ugovora pritožnika, o čemer je bil slednji obveščen z dopisom z dne 2. decembra 2003;

—

plačati odškodnino in obresti za materialno škodo, ki je izračunana kot razlika med nadomestilom za primer brezposelnosti, ki ga je prejemal po prenehanju pogodbe, na podlagi katere je bil zaposlen kot začasni uslužbenec, in osebnim dohodkom uradnika naziva A 7/4, čemur je po obdobju brezposelnosti treba prišteti znesek plačila uradnika naziva A 7/5, ter za nepremoženjsko škodo, ki je ocenjena na 1 euro;

—	nasprotni stranki naložiti plačilo vseh stroškov, ki so nastali v postopku na prvi stopnji in pritožbenem postopku.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik se v utemeljitev svoje pritožbe v bistvu sklicuje na tri glavne razloge.

S prvim razlogom pritožnik najprej Sodišču prve stopnje očita, da je kršilo pravico do poštenega sojenja, zlasti pa pravico do sojenja v razumnem roku. Od vložitve zadeve pri Sodišču prve stopnje do razglasitve izpodbijanje sodbe so minila štiri leta. Po mnenju pritožnika pa v obravnavanem primeru nobena okoliščina ne opravičuje tolikšnega trajanja. Spis v tej zadevi ni niti posebej obsežen niti pravno zapleten, postopek pa je zanj resnično pomemben.

Z drugim predlogom pritožnik nato uveljavlja, da je Sodišče prve stopnje kršilo člene 4, 27 in 29 Kadrovskih predpisov in ni upoštevalo niti pojma interesa službe niti dolžnosti skrbnega ravnanja, kar bi kot institucija Skupnosti glede začasnih uslužbencev in uradnikov moralo storiti. Pritožnik meni, da je Sodišče prve stopnje glede tega pomešalo vstop med uradnike Skupnosti na podlagi splošnega natečaja za oblikovanje seznama za zaposlitev in nadaljevanje kariere že zaposlenih oseb prek mehanizmov premeščanja in napredovanja, določenih v kadrovskih pravilih.

S tretjim razlogom pritožnik nazadnje uveljavlja, da Sodišče prve stopnje ni upoštevalo dolžnosti obrazložitve sodb in načel prepovedi diskriminacije in spoštovanja pravic obrambe ter da je izkrivilo dokaze, ki so mu bili predloženi v presojo. Ta razlog sestavljajo trije deli.

V prvem delu tretjega razloga pritožnik navaja, da Sodišče prve stopnje ni upoštevalo niti načela prepovedi diskriminacije in dolžnosti obrazložitve niti pravil o dokazovanju, s tem da je menilo, da zaradi okoliščine, da je nekaj kandidatov natečaja poznalo dokument, na katerem je temeljil pisni preskus, ni prišlo do kršitve načela prepovedi diskriminacije, in s tem da od nasprotne stranke ni zahtevalo, naj predloži konkretne dokaze, da ni šlo za diskriminacijo, povezano s to okoliščino.

V drugem delu tega razloga pritožnik uveljavlja kršitev načela prepovedi diskriminacije in izkrivljanja dokazov, ki so bili v presojo predloženi Sodišču prve stopnje, v delu, v katerem je slednje menilo, da je bila sestava natečajne komisije zadosti stalna, da bi zagotovila primerjavo in objektivno ocenjevanje kandidatov, čeprav iz vloge v spisu nasprotno izhaja, da ni bilo zadostne stalnosti v sestavi te natečajne komisije in da nasprotna stranka Sodišču prve stopnje ni posredovala številnih pomembnih podatkov glede dejanskega stanja.

Nazadnje, v tretjem delu tega razloga pritožnik uveljavlja novo kršitev načela prepovedi diskriminacije in pravil o dokazovanju ter kršitev pravic obrambe, kar je povezano z ugotovitvami Sodišča prve stopnje glede nepristranskosti članov natečajne komisije.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/23

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 2. junija 2008 vložilo Landesgericht Ried im Innkreis (Avstrija) – Kazenski postopek zoper Rolanda Langerja

(Zadeva C-235/08)

(2008/C 223/35)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landesgericht Ried im Innkreis.

Stranka v kazenskem postopku v glavni stvari

Roland Langer.

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 43 ES (Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti v različici z 2. oktobra 1997, zadnjič spremenjena zaradi pristopa Republike Bolgarije in Romunije 25. aprila 2005, UL L 157, str. 11) razlagati tako, da nasprotuje predpisu, ki opravljanje dejavnosti iger na srečo v igralnicah dovoljuje izključno družbam, ki imajo obliko delniške družbe s sedežem v tej državi članici, in torej predpisuje ustanovitev ali pridobitev kapitalske družbe v tej državi članici?

Ali je treba člena 43 ES in 49 ES razlagati tako, da nasprotujeta državnemu monopolu nad določenimi igrami na srečo, kot so na primer igre na srečo v igralnicah, kadar v zadevni državi članici ni koherentne in sistematične politike omejevanja iger na srečo, ker prireditelji, ki imajo državno koncesijo, spodbujajo k udeležbi v igrah na srečo – kot so državne športne stave in loterije – in v ta namen oglašujejo (televizija, časopisi, revije), pri čemer reklama navaja, da bo tik pred žrebanjem lota za stavni listek na voljo gotovinska odkupnina („TOI TOI TOI – Verjemi v srečo“)?

Ali je treba člena 43 ES in 49 ES razlagati tako, da nasprotujeta predpisu, v skladu s katerim so vse v nacionalnem pravu o igrah na srečo predvidene koncesije za igre na srečo in za igralnice podeljene za obdobje 15 let na podlagi ureditve, ki iz razpisa izključuje konkurente Skupnostnega prostora (ki ne pripadajo tej državi članici)?

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/23

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) 4. junija 2008 – Swiss Re Germany Holding GmbH proti Finanzamt München für Körperschaften

(Zadeva C-242/08)

(2008/C 223/36)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzhof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Swiss Re Germany Holding GmbH.

Tožena stranka: Finanzamt München für Körperschaften.

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 9(2)(e), peta alinea, in člen 13B(a) in (d), drugi in tretji pododstavek, Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih (1) razlagati tako, da je treba, kjer je za plačilo prodajne cene, ki jo mora določiti pridobitelj, izvršen prenos pogodbe o življenjskem pozavarovanju, na podlagi katere pridobitelj pogodbe, ki prevzame neobdavčeno dejavnost pozavarovanja, ki jo je do sedaj opravljal zavarovalec, s soglasjem zavarovanca, in od sedaj naprej namesto dosedanjega zavarovalca opravlja neobdavčeno dejavnost pozavarovanja, obravnavati

a)	kot zavarovalno ali bančno transakcijo v smislu petega alinee člena 9(2)(e) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih ali

b)	kot pozavarovalno transakcijo v skladu s členom 13B(a) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih ali

c)	kot transakcijo, ki je v bistvu sestavljena iz neobdavčenega prevzema obveznosti po eni strani in neobdavčene transakcije dolgov na podlagi člena 13B(d), drugi in tretji pododstavek?

2)	Ali je odgovor na prvo vprašanje drugačen, če ne plača za prenos pridobitelj, temveč dosedanji zavarovalec?

Če so odgovori na prvo vprašanje pod točkami a), b) in c) nikalni: Ali je treba člen 13B(c) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih razlagati tako, da

—	pomeni odplačen prenos pogodb o življenjskem pozavarovanju dobavo in

—	se pri uporabi člena 13B(c) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih ne sme razlikovati glede na to, ali je kraj opravljanja neobdavčenih dejavnosti država članica dobave ali druga država članica?

(1) UL L 145, str. 1.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/24

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht Köln (Nemčija) 9. junija 2008 – Gaz de France – Berliner Investissement SA proti Bundeszentralamt für Steuern

(Zadeva C-247/08)

(2008/C 223/37)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Finanzgericht Köln

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Gaz de France – Berliner Investissement SA

Tožena stranka: Bundeszentralamt für Steuern

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba člen 2(a) v povezavi s prilogo (f) Direktive Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (1) razlagati tako, da je tudi francosko družbo v pravni obliki „société par actions simplifiée“ že v letih pred letom 2005 možno obravnavati kot „Gesellschaft eines Mitgliedstaats“ v smislu te direktive in jo je tako treba glede dobička, ki ji ga je razdelila ena od njenih nemških hčerinskih družb v letu 1999, v skladu s členom 5(1) Direktive 90/435/EGS oprostiti odtegnitve davka pri viru?

Če je odgovor na vprašanje 1 nikalen:

Ali člen 2(a) v povezavi s prilogo (f) Direktive Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic krši člen 43 ES in člen 48 ES ali 56(1) ES in člen 58(1)(a) in (3) ES v delu, v katerem v povezavi s členom 5(1) Direktive 90/435/EGS sicer pri razdelitvi dobička nemške hčerinske družbe določa oprostitev odtegnitve davka pri viru za francosko matično družbo v pravni obliki société anonyme, société en commandite par actions ali société à responsabilité limitée, vendar pa ne za francosko matično družbo v pravni obliki société par actions simplifiée?

(1) UL L 225, str. 6.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/25

Tožba, vložena 10. junija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji

(Zadeva C-250/08)

(2008/C 223/38)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: R. Lyal in P. van Nuffel, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Belgija

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Kraljevina Belgija s tem, da je v flamski regiji pri obračunu davčnih ugodnosti, povezanih z nakupom nepremičnin, namenjenih glavni stavbi, upoštevala stroške registracije, ki so bili plačani predhodno ob nakupu glavne stavbe, le, če se je slednja nahajala v flamski regiji, in jih ni upoštevala, če se je nahajala v drugi državi članici, ki ni Belgija, ali v državi EFTE, ni izpolnila obveznosti iz členov 18, 43 in 56 Pogodbe ES ter členov 31 in 40 Sporazuma o EGP.

—	Kraljevini Belgiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Belgijska zakonodaja, ki velja v flamski regiji, glede stroškov za registracijo določa znižanje stroškov za registracijo pri nakupu glavne stavbe v flamski regiji v višini stroškov registracije, plačanih predhodno ob nakupu prejšnje glavne stavbe v flamski regiji, pod pogojem, da je prejšnja glavna stavba v istem obdobju prodana. Komisija meni, da ta zakonodaja podeljuje davčno ugodnost – v preostalem pod enakimi pogoji – osebam, ki se preselijo znotraj flamske regije, medtem ko ta davčna ugodnost ni podeljena osebam, ki se priselijo v flamsko regijo iz druge države članice, ki ni Belgija. Komisije ocenjuje, da je ta zakonodaja diskriminatorna za državljane Evropske unije, ki uživajo prosto gibanje, in za državljane, ki uživajo pravico do ustanavljanja, in da pomeni oviro za investicije, v nepremičnine v flamski regiji, kapitala, ki izvira iz druge države članice, ki ni Belgija; da je ta zakonodaja zato načeloma v nasprotju s členoma 13 in 48 Pogodbe ES in členom 31 Sporazuma o EGP ter členom 56 Pogodbe ES in členom 40 Sporazuma o EGP. Komisija meni, da noben višji razlog splošnega interesa ne more upravičiti teh kršitev pogodbe. Tožena stranka se tudi ne more sklicevati na nujnost zagotoviti skladen davčni sistem, glede na to, da gre v tem primeru za dva različna davčna položaja, ki je vsak posebej urejen s svojimi predpisi.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/25

Tožba, vložena 13. junija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Portugalski republiki

(Zadeva C-253/08)

(2008/C 223/39)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: N. Yerrell in M. Telles Romão)

Tožena stranka: Portugalska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Portugalska republika s tem, da ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2006/22/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS, oziroma v vsakem primeru, ker jih ni sporočila Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

—	Portugalski republiki naložiti plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos direktive se je iztekel 1. aprila 2007.

(1) UL L 102, str. 35.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/26

Tožba, vložena 13. junija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Nizozemski

(Zadeva C-255/08)

(2008/C 223/40)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. van Beek in J.-B. Laignelot, zastopnika)

Tožena stranka: Nizozemska

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Nizozemska, s tem da ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov za uskladitev s členom 4(2) in (3) skupaj s prilogama II in III Direktive Sveta 85/337/EGS (1) z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, kot spremenjeni z direktivama 97/11/ES (2) in 2003/35/ES (3), ni izpolnila svojih obveznosti;

—	Nizozemski naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

1.	Direktiva je, skladno s členom 249, tretji odstavek, ES, za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar prepušča nacionalnim organom izbiro oblike in metod.

2.	Zato so države članice zavezane, da sprejmejo ukrepe, potrebne za prenos direktiv v nacionalno pravo v predpisanem roku, in da o tem takoj obvestijo Komisijo.

3.	V obravnavani zadevi je v členu 3(1) Direktive 97/11/ES določeno, da države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 14. marca 1999, in da o tem takoj obvestijo Komisijo.

Na podlagi zgoraj navedenih preudarkov Komisija meni, da je Nizozemska do danes, s tem da ni uporabljala vseh meril iz Priloge III k direktivi za vse projekte iz Priloge II k direktivi, opuščala sprejetje ukrepov, potrebnih za pravilen prenos člena 4(2) in (3) skupaj s prilogama II in III Direktive 85/337, kot spremenjeni z direktivama 97/11 in 2003/35.

(1) UL L 175, str. 40.

(2) UL L 73, str. 5.

(3) UL L 156, str. 17.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/26

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden 18. junija 2008 – Ladbrokes Betting & Gaming Ltd. in Ladbrokes International Ltd. proti Stichting de Nationale Sporttotalisator

(Zadeva C-258/08)

(2008/C 223/41)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Ladbrokes Betting & Gaming Ltd. in Ladbrokes International Ltd.

Tožena stranka: Stichting de Nationale Sporttotalisator

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali restriktivna nacionalna politika iger na srečo, ki je naravnana na nadzorovanje igralske strasti in dejansko prispeva k temu, da se cilje, ki se jih zasleduje z zadevno nacionalno ureditvijo, in sicer preprečevanje igralske odvisnosti in boj proti goljufijam, doseže s tem, da zaradi regulirane ponudbe iger na srečo obseg igralništva ostaja (mnogo) bolj omejen, kot bi bil sicer v primeru, če nacionalnega sistema regulacije ne bi bilo, izpolnjuje pogoj, opredeljen v sodni praksi Sodišča Evropskih skupnosti, zlasti v sodbi z dne 6. novembra 2003 v zadevi Gambelli in drugi (C-243/01, Recueil, str. I-13031), da dejavnosti, ki se nanašajo na stave, omejuje koherentno in sistematično, četudi je imetniku/-om dovoljenja dovoljeno, da ponudbo iger na srečo naredi/-jo privlačno, s tem da uvede/-jo nove igre na srečo, s ponudbo iger na srečo prek oglaševanja pritegne/-jo pozornost širše javnosti in torej (potencialne) igralce odvrača/-jo od nezakonite ponudbe iger na srečo (glej sodbo Sodišča z dne 6. marca 2007 v zadevi Placanica in drugi, združene zadeve C-338/04, C-359/04 in C-360/04, Recueil, str. I-1891, točka 55, na koncu)?

2a.

Ali mora nacionalno sodišče ob predpostavki, da je nacionalna ureditev politike iger na srečo v skladu s členom 49 ES, pri njeni uporabi v konkretnem primeru vsakič znova preizkušati, ali ukrepi, ki jih je treba sprejeti, kot je zapoved, da se s programsko opremo, ki je za to na voljo, rezidentom zadevne države onemogoči dostop do spletne strani za udeležbo pri igrah na srečo, ki se na njej ponujajo, v konkretnih okoliščinah primera kot taki in sami po sebi izpolnjujejo pogoj, da dejansko ustrezajo ciljem, ki so navedeni kot utemeljitev nacionalne ureditve, ter ali omejitev prostega opravljanja storitev, ki izhaja iz te ureditve in njene uporabe, ob upoštevanju teh ciljev ni nesorazmerna?

2b.

Ali je pri odgovoru na vprašanje 2a pomembno, ali se ukrep, ki ga je treba sprejeti, ne predlaga in ne naloži ob tem, ko oblast uporablja nacionalne predpise, temveč v okviru civilnega postopka, v katerem organizator iger na srečo, ki deluje na podlagi zahtevanega dovoljenja, predlaga sprejetje ukrepa na podlagi civilnopravnega nezakonitega ravnanja, storjenega proti njemu, katerega vsebina je, da nasprotna stranka krši zadevne nacionalne predpise, s čimer si pridobiva nepošteno prednost glede na stranko, ki deluje na podlagi zahtevanega dovoljenja?

Ali je torej treba člen 49 ES razlagati tako, da je posledica uporabe tega člena, da pristojen organ države članice na podlagi zaprtega sistema dovoljenj, ki velja v tej državi članici, za ponujanje storitev v zvezi z igrami na srečo ne more prepovedati, da ponudnik storitev, ki mu je že bilo podeljeno dovoljenje v drugi državi članici za opravljanje teh storitev prek interneta, teh storitev prek interneta ne bi ponujal tudi v prvonavedeni državi članici?

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/27

Pritožba, ki jo je vložil Christos Michail 24. junija 2008 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (prvi senat) z dne 16. aprila 2008 v zadevi T-486/04, Michail proti Komisiji

(Zadeva C-268/08 P)

(2008/C 223/42)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Christos Michail (zastopnik: C. Meïdanis, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnika:

—	ugotovi naj se, da je pritožba dopustna in utemeljena;

—	če je to potrebno, naj se razveljavi sodba Sodišča prve stopnje z dne 16. aprila 2008 v zadevi T-486/04;

—	o stroških naj se odloči v skladu s predpisi.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik navaja tri pritožbene razloge v utemeljitev svoje pritožbe.

S prvim pritožbenim razlogom C. Michail uveljavlja, da je Sodišče prve stopnje napačno razlagalo in uporabilo pravo Skupnosti ter da ni izpolnilo svoje obveznosti obrazložitve sodbe, ker naj bi v izpodbijani sodbi priznalo, da je Komisija prispevala k temu, da se je pritožnik počutil kot žrtev psihičnega nadlegovanja v smislu člena 12 Kadrovskih predpisov za uradnike, vendar je vseeno zavrnilo njegovo tožbo kot neutemeljeno.

Z drugim pritožbenim razlogom pritožnik očita Sodišču prve stopnje, da je izkrivilo dejstva, ki so mu bila predložena v presojo, ker naj bi jih med drugim preučilo vsakega posebej in ne v njihovem širšem okviru in ker naj bi storilo več napak pri pravni opredelitvi teh dejstev.

S tretjim pritožbenim razlogom pritožnik nazadnje graja odločitev Sodišča prve stopnje, da je kot nedopustne zaradi nenatančnosti zavrglo več tožbenih razlogov, ki jih je navedel v utemeljitev svoje tožbe in ki so med drugim temeljili na kršitvi členov 21a, 22a in 22b Kadrovskih predpisov ter načel enakega obravnavanja in sorazmernosti. Z razdelitvijo njegove tožbe na več delov naj bi namreč Sodišče prve stopnje izkrivilo predmet in strukturo tožbe.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/27

Tožba, vložena 24. junija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-271/08)

(2008/C 223/43)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: G. Wilms in D. Kukovec, zastopnika)

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Predloga tožeče stranke:

—

Sodišče naj ugotovi, da je Zvezna republika Nemčija do 31. januarja 2006 kršila člen 8 v povezavi z naslovi od III do VI Direktive 92/50/EGS (1) in od 1. februarja 2006 dalje člen 20 v povezavi s členi od 23 do 55 Direktive 2004/18/ES (2), s tem da so občinski organi in podjetja z več kot 1218 zaposlenimi brez evropskega razpisa oddali pogodbe o storitvah poklicnega pokojninskega zavarovanja neposredno organizacijam in podjetjem, navedenim v členu 6 TV-EUmw/VKA;

—	Zvezni republiki Nemčiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V Nemčiji lahko zaposleni zahtevajo od svojih delodajalcev, da se del njihovih bodočih plač v višini do 4 % vsakokratne mejne vrednosti podlage za odmero prispevka nameni za njihovo poklicno pokojninsko zavarovanje s t.i. preoblikovanjem plač (Entgeltumwandlung). V skladu s kolektivno pogodbo o preoblikovanju plač za zaposlene v občinskih javnih službah (v nadaljevanju: kolektivna pogodba) naj bi občinski organi oziroma podjetja morala izvesti preoblikovanje plače. Preoblikovanje plač naj bi izvedle javne organizacije, ki izvajajo dodatno zavarovanje, in sicer podjetja finančne skupine Sparkassen-Finanzgruppe ali občinske zavarovalnice. Praviloma sklenejo občinski organi oziroma podjetja z zgoraj navedenimi organizacijami skupinsko zavarovanje za vse svoje zaposlene, s katerimi je bil sklenjen dogovor o preoblikovanju plače.

Po podatkih Komisije naj bi občinski organi oziroma podjetja sklenili te pogodbe o storitvah poklicnega pokojninskega zavarovanja neposredno z organizacijami in podjetji, navedenimi v kolektivni pogodbi, ne da bi prej izvedli evropski razpis.

Storitve poklicnega pokojninskega zavarovanja naj bi bile zajete s prilogo I A, kategorija 6, k Direktivi 92/50/EGS oziroma od 1. februarja 2006 s prilogo II, del A, Direktive 2004/18/ES. Šlo naj bi za zavarovalniške storitve in storitve pokojninskih skladov, ki naj se ne bi mogle šteti za zakonsko socialno zavarovanje. Tako naj bi bila sporna naročila, ki so jih oddali občinski organi, ki so torej javni naročniki, pisna, odplačna in javna naročila v smislu navedenih direktiv. Iz sodne prakse naj bi poleg tega izhajalo, da člen 1(a) Direktive 92/50/EGS ne razlikuje med naročili, ki jih naročnik odda, da bi izpolnil svoje naloge v javnem interesu, in naročili, ki niso povezani s takšnimi nalogami. Sodišče naj bi zato zavrnilo koncept, da se pojem naročnika opredeli glede na namen naročila. Ugovoru nemških organov, da občinski organi oziroma podjetja v zvezi s poklicnim pokojninskim zavarovanjem glede na njegov namen niso naročniki v smislu prava javnih naročil, ni mogoče pritrditi.

Komisija dalje meni, da sporna naročila precej presegajo ustrezni vrednostni prag. Nasprotno z mnenjem tožene stranke naj se pri tem izračunu ne bi moglo upoštevati le vsake posamezne pogodbe. Treba bi bilo upoštevati trajanje okvirne pogodbe, ker naj posamezni dogovori med zaposlenim in delodajalcem ne bi bili predmet naročila v smislu skupnostnega prava javnih naročil. Vrednost okvirne pogodbe, ki bi jo bilo treba upoštevati, bi bila tako enaka ocenjeni skupni vrednosti vseh naročil brez davka na dodano vrednost, ki so načrtovana za celoten potek okvirne pogodbe. V skladu z izračuni Komisije naj bi vsaj 110 mest v Zvezi republiki Nemčiji presegalo vrednostni prag.

Občinski organi in podjetja zato ne bi smeli skleniti pogodbe o storitvah poklicnega pokojninskega zavarovanja neposredno z organizacijami in podjetji, navedenimi v kolektivni pogodbi, ampak bi prej morali izvesti evropski razpis. Na to ugotovitev prav tako ne more vplivati dejstvo, da je izplačevanje plač urejeno v kolektivnih pogodbah. Prvič, iz sodne prakse Sodišča naj bi jasno izhajalo, da v pravu Skupnosti ne obstaja splošen pridržek avtonomije v zvezi s kolektivnimi pogodbami, in drugič, Komisija meni, da izpolnitev zakonskih obveznosti naročnika v zvezi z razpisom ne more nedopustno omejiti avtonomije v zvezi s kolektivnimi pogodbami, ki je določena v nemški ustavi.

(1) UL L 209, str. 1.

(2) UL L 134, str. 114.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/28

Tožba, vložena 24. junija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-275/08)

(2008/C 223/44)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: G. Wilms in D. Kukovec, zastopnika)

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Zvezna republika Nemčija, s tem da je Datenzentrale Baden – Württemberg (Centrala podatkov Baden – Württemberg) oddala javno naročilo o prenosu in vzdrževanju programske opreme, ne da bi izpeljala postopek oddaje na podlagi vseevropskega razpisa, ni izpolnila obveznosti iz člena 6 v povezavi s členom 9 Direktive 93/36/EGS Sveta z dne 14. junija 1993 (1);

—	Zvezni republiki Nemčiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Predmet predložene tožbe je sklenitev pogodbe o nabavi programske opreme za registracijo tovornih vozil med Centralo podatkov Baden – Württemberg in Anstalt für Kommunale Datenverarbeitung in Bayern (Zavodom za lokalno obdelavo podatkov na Bavarskem, v nadaljevanju: AKDB). Sporna odločba o sklenitvi pogodbe je bila brez objave o oddaji sprejeta tekom pogajanj, pri čemer so bila pogajanja opravljena izključno z AKDB.

Komisija meni, da je dejstvo, da je pogodba v Nemčiji že predmet postopka presoje veljavnosti v smislu Direktive 89/665/EGS, za ugotovitev kršitve pogodbe brez pomena, saj naj bi med postopkom presoje pred nacionalnimi sodišči ter postopkom za ugotovitev kršitve Pogodbe iz člena 226 Pogodbe ES obstajale temeljne razlike glede na namen postopka, stranke in potek postopka.

Pri sporni pogodbi gre za javno naročilo o dobavi blaga v smislu člena 1(a) Direktive 93/36/EGS. Vrednost naročila po ugotovitvah Komisije znaša približno milijon eurov in s tem znatno presega mejno vrednost, ki jo določa Direktiva. Centrala podatkov je pravna oseba javnega prava, ki je bila posebej ustanovljena za usklajevanje in pospeševanje elektronske obdelave podatkov v javni upravi v javnem interesu. Poleg tega jo pretežno nadzoruje dežela Baden – Württemberg ki določi več kot polovico članov njenega upravnega sveta. Zaradi tega naj bi bila javna dajalka naročil v smislu člena 1(b) Direktive 93/36/EGS in naj bi bila pri oddaji javnih naročil v okviru namena te direktive, dolžna spoštovati v direktivi predviden postopek. Okoliščina, da sta tako Centrala podatkov kot tudi AKDB pravni osebi javnega prava, za uporabo Direktive 93/36/EGS ni pomembna.

Komisija meni, da niso razvidna nikakršna dejstva, ki bi upravičevala prosto oddajo naročila, na primer v postopku pogajanj brez predhodne objave o oddaji. V skladu s sodno prakso Sodišča naj bi bil postopek pogajanj izjema in bi bil lahko uporabljen samo v „določenih, natančno predpisanih“ primerih. Dokazno breme bi v izjemnih okoliščinah imela država članica, ki bi se hotela sklicevati nanje. Ker pa tožena stranka v predloženem primeru ni izpolnila te dokazne dolžnosti, je Komisija ugotovila, da je Zvezna republika Nemčija s sklenitvijo predložene pogodbe, brez izvedbe postopka oddaje na podlagi vseevropskega razpisa, kršila člen 6 v povezavi s členom 9 Direktive 93/36/EGS o usklajevanju postopkov oddaje javnih naročil blaga.

(1) UL L 199, str. 1.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/29

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 26. junija 2008 vložilo Juzgado de lo Social no 23 de Madrid (Španija) – Francisco Vicente Pereda proti Madrid Movilidad S.A.

(Zadeva C-277/08)

(2008/C 223/45)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de lo Social no 23 de Madrid

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Francisco Vicente Pereda

Tožena stranka: Madrid Movilidad S.A.

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 7(1) Direktive 2003/88/ES (1) razlagati tako, da ima zadevni delavec, kadar obdobje dopustov, določeno v koledarju dopustov podjetja, časovno sovpada z začasno nezmožnostjo, ki je posledica nezgode pri delu, ki se je zgodila pred predvidenim datumom začetka tega obdobja, po prenehanju zadržanosti od dela pravico do dopusta v obdobju, ki se razlikuje od določenega, ne glede na to, ali se je izteklo koledarsko leto na katerega se dopust nanaša?

(1) Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 299, str. 9).

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/30

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof (Avstrija) 26. junija 2008 – Die BergSpechte Outdoor Reisen und Alpinschule Edi Koblmüller GmbH proti Günter Guni und trekking.at Reisen GmbH

(Zadeva C-278/08)

(2008/C 223/46)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberster Gerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Die BergSpechte Outdoor Reisen und Alpinschule Edi Koblmüller GmbH

Tožena stranka: Günter Guni und trekking.at Reisen GmbH

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba člen 5(1) Prve Direktive Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (v nadaljevanju: Direktiva 89/104) (1) razlagati tako, da se znamka uporablja na način, ki je pridržan imetniku znamke, kadar je znamka ali njej podoben znak (na primer besedna zveza figurativne besedne znamke) v iskalniku zabeležena kot ključen iskalni izraz in se zato pri vnosu znamke ali podobnega znaka kot iskanega izraza v iskalnik na zaslonu pojavi reklamno sporočilo za enake ali podobne proizvode ali storitve?

Če je odgovor na vprašanje 1 pritrdilen:

Ali je izključna pravica imetnika znamke pri uporabi iskalnega izraza, ki je enak znamki, za reklamno sporočilo glede enakih proizvodov ali storitev kršena neodvisno od tega, ali se priklicano reklamno sporočilo pojavi na seznamu zadetkov ali v oglasnem bloku, ki je prostorsko ločen od tega seznama, in ali je to reklamno sporočilo opredeljeno kot, oglas?

Ali je pri uporabi znaka, enakega znamki, za podobne proizvode ali storitve ali pri uporabi znaka, podobnega znamki, za enake ali podobne proizvode ali storitve treba verjetnost zmede izključiti že takrat, ko je reklamno sporočilo opredeljeno kot, oglas in/ali se ne pojavi na seznamu zadetkov, temveč v enem od oglasnih blokov, ki so od tega seznama prostorsko ločeni?

(1) UL L 40, str. 1.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/30

Pritožba, ki jo je vložila Komisija Evropskih skupnosti 25. junija 2008 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (peti razširjeni senat), razglašeno 10. aprila 2008 v zadevi T-233/04, Kraljevina Nizozemska, ob intervenciji Zvezne republike Nemčije proti Komisiji Evropskih skupnosti

(Zadeva C-279/08 P)

(2008/C 223/47)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranke

Pritožnica: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: H. van Vliet, K. Gross in C. Urraca Gaviedes, zastopniki)

Drugi stranki v postopku: Kraljevina Nizozemska, Zvezna republika Nemčija

Predlogi pritožnice:

—

Primarno:

a)	Naj se razveljavi izpodbijana sodba,

b)	naj se razglasi za nedopustno ničnostna tožba zoper odločbo, in

c)	Kraljevini Nizozemski naj se naloži plačilo stroškov postopkov pred Sodiščem prve stopnje in Sodiščem;

—

Podredno:

a)	Naj se razveljavi izpodbijana sodba,

b)	naj se zavrne ničnostna tožba zoper odločbo, in

c)	Kraljevini Nizozemski naj se naloži plačilo stroškov postopkov pred Sodiščem prve stopnje in Sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

—

S prvim pritožbenim razlogom Komisija trdi, da je Sodišče prve stopnje napačno razglasilo tožbo, ki jo je vložila Nizozemska, za dopustno.

Komisija namreč meni, da iz sodne prakse Sodišča in zlasti iz Sklepa Sodišča v zadevi C-164/02, izhaja, da država članica ne more zahtevati ničnosti odločbe Komisije, v kateri slednja razglaša, da je ukrep pomoči, ki ga je priglasila ta država članica, združljiv s skupnim trgom.

—

Z drugim pritožbenim razlogom (podredno) Komisija trdi, da je Sodišče prve stopnje napačno sklenilo, da sporni ukrep ni selektiven, torej določenim podjetjem naj ne bi dajal prednosti v smislu člena 87(1) ES. Komisija trdi tudi, da je Sodišče prve stopnje napačno sklenilo, da ukrep, čeprav selektiven, še vedno naj ne bi pomenil državne pomoči, če se upošteva njegov namen in ker naj bi se ta ukrep utemeljil z naravo in ureditvijo sistema.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/31

Pritožba, ki jo je Deutsche Telekom AG 26. junija 2008 vložila zoper sodbo Sodišča prve stopnje (peti razširjeni senat) z dne 10. aprila 2008 v zadevi Deutsche Telekom proti Komisiji (T-271/03)

(Zadeva C-280/08 P)

(2008/C 223/48)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Deutsche Telekom AG (zastopniki: U. Quack, S. Ohlhoff, M. Hutschneider, odvetniki)

Druge stranke v postopku: Komisija Evropskih skupnosti, Arcor AG & Co. KG, Versatel NRW GmbH, nekdanja Tropolys NRW GmbH, nekdanja CityKom Münster GmbH Telekommunikationsservice, EWE TEL GmbH, HanseNet Telekommunikation GmbH, Versatel Nord-Deutschland GmbH, nekdanja KomTel Gesellschaft für Kommunikations- und Informationsdienste mbH, NetCologne Gesellschaft für Telekommunikation mbH, Versatel Süd-Deutschland GmbH, nekdanja tesion Telekommunikation GmbH, Versatel West-Deutschland GmbH & Co. KG, nekdanja VersaTel Deutschland GmbH & Co. KG

Predlogi pritožnice:

—	Sodba Sodišča prve stopnje z dne 10. aprila 2008 v zadevi T-271/03 naj se razveljavi;

—	Odločba Komisije 2003/707/ES (1) z dne 21. maja 2003, notificirana pod dokumentarno številko C(2003)1536 konč., naj se razglasi za nično;

—	podredno, globa, ki je bila v členu 3 izpodbijane odločbe Komisije naložena Deutsche Telekom AG, naj se zniža po prostem preudarku Sodišča;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica je v podporo svoji pritožbi zoper navedeno sodbo Sodišča prve stopnje navedla te pritožbene razloge.

Sodba krši člen 82 ES in načelo varstva zaupanja v pravo, ker v obravnavanem primeru ne obstaja nobena kršitev navedenega predpisa, ki bi jo bilo mogoče objektivno pripisati, niti ni krivdnega ravnanja pritožnice. Sodba ne upošteva večkratnih preverjanj domnevnega učinka pritiska na cene, ki jih je opravil Regulierungsbehörde für Telekommunikation und Post (nemški regulativni organ za telekomunikacije in pošto, v nadaljevanju: RegTP), ki je bil takrat pristojen za reguliranje pritožnice, kot je predpisano. RegTP naj bi večkrat preveril in zanikal obstoj učinka pritiska na cene pri krajevnih zankah. V takih primerih posebno odgovornost reguliranega podjetja za ohranitev strukture trga nadomešča in omejuje odgovornost pristojnega regulativnega organa. Pritožnica je zaradi odločitev o uravnavanju cen domnevala, da njeno ravnanje ni bilo protikonkurenčno. Predpostavka, da bi pritožnica lahko z zvišanjem cen ADSL zmanjšala domnevni učinek pritiska na cene, je v nasprotju z lastno tezo Sodišča prve stopnje, da se pri preverjanju učinka pritiska na cene ne sme upoštevati „navzkrižnega subvencioniranja“ med različnimi trgi. Poleg tega je Sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravo, s tem da ni ugotovilo, da Komisija ni preverila, ali je zvišanje cen ADSL zmanjšalo domnevni učinek pritiska na cene.

Sodba tudi zato ni v skladu s členom 82 ES, ker je Sodišče prve stopnje napačno preučilo pogoje dejanskega stanja tega predpisa. Preizkus učinka pritiska na cene sam po sebi ni primeren kot dokaz obstoja zlorabe. Če bi (kot v obravnavanem primeru) pristojni regulativni organ določil zavezujoče cene posredniških storitev, bi lahko sam preizkus privedel do protikonkurenčnih rezultatov.

Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem tudi kršilo svojo obveznost obrazložitve sodbe.

V izpodbijani sodbi je prav tako v več glavnih točkah v zvezi s preverjanjem metode, ki jo je Komisija uporabila za določitev učinka pritiska na cene, napačno uporabljeno pravo. Prvič, ker t. i. „As-Efficient-Competitor-Test“, za katerega je Sodišče prve stopnje menilo, da je splošno veljavno merilo za primerjavo, na katerega se mora opreti, vsekakor ni dovoljeno, če (kot v obravnavanem primeru) prevladujoče podjetje in njegovi konkurenti delujejo na podlagi različnih regulativnih in dejanskih tržnih pogojev. Drugič, ker je preizkus glede učinka pritiska na cene upošteval le cene priključkov, medtem ko niso bile upoštevane cene za nadaljnje telekomunikacijske storitve (zlasti komunikacije), ki temeljijo na enakih posredniških storitvah. Tudi pri ugotovitvah v sodbi v zvezi z učinki domnevnega učinka pritiska na cene je bilo večkrat napačno uporabljeno pravo in ni bila dokazana vzročna zveza med domnevnim učinkom pritiska na cene in ugotovitvami Sodišča prve stopnje glede strukture trga.

Dalje sodba ne izpolnjuje zahtev iz člena 253 ES v zvezi z obrazložitvijo odločb Komisije.

Nazadnje, Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo tudi člen 15(2) Uredbe 17, s tem da ni ugotovilo napake Komisije pri izračunu globe, čeprav je Komisija zmotno izhajala iz resne kršitve, s tem da ni ustrezno upoštevalo posebnega uravnavanja cen pritožnice v sektorju in bi lahko naložilo kvečjemu simbolno globo. S tem Sodišče prve stopnje ni pravno ustrezno upoštevalo vseh upoštevnih dejavnikov in pravno zadostno preučilo trditev pritožnice v zvezi z odpravo ali znižanjem globe.

(1) UL L 263, str. 9.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/32

Tožba, vložena 27. junija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Nizozemski

(Zadeva C-283/08)

(2008/C 223/49)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: W. Roels in W. Wils)

Tožena stranka: Kraljevina Nizozemska

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Kraljevina Nizozemska, s tem da ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (1), oziroma o njih ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Kraljevini Nizozemski naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive v nacionalno pravo se je iztekel 12. junija 2007.

(1) UL L 149, str. 22.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/32

Tožba, vložena 27. junija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska

(Zadeva C-284/08)

(2008/C 223/50)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: Messrs W. Roels in W. Wils, zastopnika)

Tožena stranka: Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se da Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska, s tem,da na svojem ozemlju Gibraltarja ni sprejelo vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (1), oziroma v vsakem primeru s tem, da jih ni sporočilo Komisiji, ni izpolnilo obveznosti iz te direktive;

—	Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos direktive se je iztekel 12. junija 2007.

(1) UL L 149, str. 22.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/33

Tožba, vložena 30. junija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki

(Zadeva C-286/08)

(2008/C 223/51)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Patakia in J.-B. Laignelot)

Tožena stranka: Helenska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

Helenska republika s tem, da v razumnem roku ni izdelala in sprejela načrta za ravnanje z nevarnimi odpadki v skladu z upoštevno zakonodajo Skupnosti in da ni vzpostavila celovitega in primernega omrežja obratov za odstranjevanje nevarnih odpadkov, ki omogoča, da se taki odpadki odstranijo na najprimernejši način za zagotovitev visoke stopnje varstva okolja in javnega zdravja, ni izpolnila obveznosti iz členov 1(2) in 6 Direktive 91/689/EGS (1) o nevarnih odpadkih in členov 5(1) in (2) in 7(1) Direktive 2006/12/ES (2) (ki je nadomestila Direktivo 75/442/EGS o odpadkih, kot je bila spremenjena z Direktivo 91/156/EGS);

—

Helenska republika s tem, da glede ravnanja z nevarnimi odpadki ni sprejela vseh ukrepov, potrebnih za zagotovitev spoštovanja členov 4 in 8 Direktive 2006/12/ES (ki je nadomestila Direktivo 75/442/EGS, kot je bila spremenjena z Direktivo 91/156/EGS) in členov 3(1), od 6 do 9, 13 in 14 Direktive 99/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih, ni izpolnila obveznosti iz člena 1(2) Direktive 91/689/EGS o nevarnih odpadkih in členov 4 in 8 Direktive 2006/12/ES (ki je nadomestila Direktivo 75/442/ES o odpadkih, kot je bila spremenjena z Direktivo 91/156/ES) ter obveznosti iz členov 3(1), od 6 do 9, 13 in 14 Direktive 99/31/ES (3) o odlaganju odpadkov na odlagališčih;

—	Helenski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija je, potem ko je preučila zakonske določbe v zvezi z ravnanjem z nevarnimi odpadki, ki jih je posredovala Helenska republika, in zlasti nacionalni načrt ravnanja z odpadki, ugotovila, da ti ne izpolnjujejo zahtev prava Skupnosti glede ravnanja z nevarnimi odpadki.

Zlasti nacionalni načrt ravnanja z odpadki je pomanjkljiv, ker je omejen le na smernice, ki zahtevajo nadaljnje oblikovanje in ki ne izpolnjujejo zahteve po „zadostni jasnosti“, s čimer so kršeni členi 1(2) in 6 Direktive 91/689/EGS ter 7(1) Direktive 2006/12/ES (ki je nadomestila Direktivo 75/442/EGS).

Nacionalni načrt ravnanja z odpadki tudi ne predvideva celovitega in primernega omrežja obratov za odstranjevanje, ker ni ustrezne infrastrukture, niso bile opravljene ocene v zvezi z zahtevano ravnijo operativne zmogljivosti, pomanjkljivosti pa obstajajo tudi v zvezi z vzpostavitvijo in geografsko določitvijo primernih območij, s čimer sta kršena člena 1(2) Direktive 91/689/EGS in 5 Direktive 2006/12/ES (ki je nadomestila Direktivo 75/442/EGS).

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da v Grčiji odstranjevanje nevarnih odpadkov običajno poteka v obliki „začasnega odlaganja“, ki je zaradi podaljševanja dovoljenj zaradi pomanjkanja ustreznih odlagališč postalo trajno. Iz tega izhaja, da niso bili sprejeti ustrezni ukrepi za varno in končno odstranjevanje nevarnih odpadkov, tako da se ne ogroža zdravja ljudi in ne povzroča škoda okolju, s čimer so bili kršeni členi 1(2) Direktive 91/689/EGS, 4 in 8 Direktive 2006/12/ES (ki je nadomestila Direktivo 75/442/EGS) ter 3(1), od 6 do 9, 13, 14 Direktive 99/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih.

(1) UL L 377, 31.12.1991, str. 20.

(2) UL L 114, 27.4.2006, str. 9.

(3) UL L 182, 16.7.1999, str. 1.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/33

Tožba, vložena 1. julija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg

(Zadeva C-289/08)

(2008/C 223/52)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: G. Rozet in A. Sipos, zastopnika)

Tožena stranka: Veliko vojvodstvo Luksemburg

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Veliko vojvodstvo Luksemburg, s tem ko ni izdelalo načrta ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah za ukrepe, ki jih je treba izvesti zunaj organizacije, kar izhaja iz člena 9 Direktive Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (1), ni izpolnilo obveznosti na podlagi člena 11(1)(c) te direktive;

—	Velikemu vojvodstvu Luksemburg naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka navaja, da je izdelava načrta ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah za ukrepe, ki jih je treba izvesti zunaj organizacije, kar izhaja iz člena 9 Direktive Sveta 96/82/ES, temeljna zahteva te direktive. Veliko vojvodstvo Luksemburg naj ne bi izpolnilo obveznosti na podlagi direktive, ker naj ne bi izdelalo takih načrtov za osem delujočih organizacij na svojem ozemlju.

(1) UL 1997, L 10, str. 13.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/34

Tožba, vložena 2. julija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Finski

(Zadeva C-293/08)

(2008/C 223/53)

Jezik postopka: finščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Condou-Durande, I. Koskinen)

Tožena stranka: Republika Finska

Predloga tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Republika Finska ni izpolnila svojih obveznosti iz Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (1), s tem da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev s to direktivo, ali da o tem v vsakem primeru ni obvestila Komisijo;

—	Republiki Finski naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive se je iztekel 10. oktobra 2006.

(1) UL L 304, str. 12.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/34

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour d'appel de Montpellier (Francija) 3. julija 2008 – Ministère public proti Ignaciu Pédru Santestebanu Goicoechei

(Zadeva C-296/08)

(2008/C 223/54)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour d'appel de Montpellier

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Ministère public

Tožena stranka: Ignacio Pédro Santesteban Goicoechea

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali okoliščina, da država članica – v obravnavanem primeru Španija – na podlagi člena 31(2) Okvirnega sklepa z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (1) ni obvestila, da namerava še nadalje uporabljati dvo - ali večstranske sporazume, z uporabo pojma, nadomesti iz člena 31 tega okvirnega sklepa, državi članici nemogoča, da bi z drugo državo članico – v obravnavanem primeru Francijo, ki je podala izjavo na podlagi člena 32 okvirnega sklepa – uporabljala druge postopek od postopka z evropskim nalogom za prijetje?

Če je odgovor na predhodnje vprašanje nikalen, ali pridržki države izvršiteljice slednji dopuščajo uporabo konvencije z dne 27. septembra 1996, ki je navedena v členu 32 okvirnega sklepa in je bila torej sprejeta pred 1. januarjem 2004, vendar je v tej državi izvršiteljici pričela veljati šele po 1. januarju 2004?

(1) Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, str. 1).

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/35

Tožba, vložena 3. julija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki

(Zadeva C-297/08)

(2008/C 223/55)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: C. Zadra, D. Recchia in J.-B. Laignelot, zastopniki)

Tožena stranka: Italijanska Republika

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Italijanska republika, s tem da glede dežele Campania ni sprejela vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev take predelave ali odstranjevanja odpadkov, ki ne ogroža zdravja ljudi in ne škoduje okolju in zlasti ker ni vzpostavila celovitega in primernega omrežja obratov za odstranjevanje, ni izpolnila obveznosti iz členov 4 in 5 Direktive 2006/12/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih;

—	Italijanski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija poskuša s tožbo doseči ugotovitev neizpolnitve obveznosti Italijanske republike, ker ta v deželi Campania ni vzpostavila celovitega in primernega omrežja obratov, ki bi lahko omogočili samozadostnost pri odstranjevanju odpadkov, ob upoštevanju merila bližine. Kot priznavajo tudi same italijanske oblasti v uradnih sporočilih, iz očitane neizpolnitve izhaja nevarnost za zdravje ljudi in škoda za okolje ter zato neizpolnitev pomeni kršitev členov 4 in 5 Direktive 2006/12/ES.

(1) UL L 114, str. 9.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/35

Tožba, vložena 3. julija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki

(Zadeva C-298/08)

(2008/C 223/56)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: N. Yerrell in I. Chatsigiannis)

Tožena stranka: Helenska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Helenska republika s tem, da ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2006/22/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS, oziroma v vsakem primeru, ker jih ni sporočila Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Helenski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos direktive v notranji pravni red se je iztekel 1. aprila 2007.

(1) UL L 102, 11.4.2006, str. 35.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/36

Pritožba, ki jo je vložila Leche Celta, SL 7. julija 2008 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (tretji senat) z dne 23. aprila 2008 v zadevi Leche Celta proti UUNT, T-35/07

(Zadeva C-300/08 P)

(2008/C 223/57)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnica: Leche Celta, SL (zastopnika: Calderón Chavero, odvetnik, T. Villate Consonni, odvetnica)

Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Celia SA

Predlogi pritožnice:

—	Sodba tretjega senata Sodišča prve stopnje z dne 23. aprila 2008 v zadevi T-35/07 naj se razveljavi, ker obstaja očitna nezdružljivost med znamkama CELIA/CELTA;

—	naložitev stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica s pritožbo v bistvu izpodbija presojo Sodišča prve stopnje o podobnosti med zadevnima znamkama. Po mnenju Sodišča prve stopnje je namreč podobnost med znamkama takšna, da upoštevna javnost ne bi mogla zaznati razlike med njima in to še toliko bolj, ker so proizvodi, ki jih označujeta enaki. Sodišče prve stopnje naj bi zato storilo več napak pri presoji, s tem ko je razsodilo, da je stopnja besedne in konceptualne podobnosti med nasprotujočima si znamkama majhna.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/36

Tožba, vložena 9. julija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji

(Zadeva C-306/08)

(2008/C 223/58)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: A. Alcover San Pedro in D. Kukovec, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Španija

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se da Kraljevina Španija, s tem da je:

dodelila programe celostnega delovanja v skladu z zakonom 6/1994 z dne 15. novembra o urejanju prostorskega načrtovanja v skupnosti Valencija, ni izpolnila obveznosti iz Direktive Sveta 93/37/EGS (1) z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil za gradnje, zlasti njenih členov 1, 6(6), 11, 12, in naslova II njenega poglavja IV (členi od 24 do 29),

dodelila programe celostnega delovanja v skladu z zakonom 16/2005, prostorsko načrtovanje Valencije, ki ga izvaja regionalna uredba Valencije 67/2006 z dne 12. maja s katero je bil sprejet pravilnik o načrtovanju in upravljanju prostora in mest, ni izpolnila obveznosti iz členov 2, 6, 24, 30, 31(4)(a), 48(2) in 53 Direktive 2004/18/ES (2) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev.

—	Kraljevini Španiji na se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija navaja, da se dodelitev programov celostnega delovanja (v nadaljevanju: PAI), ki je ukrep za razvoj prostora, ki ga določata zakon 6/1994 z dne 15. novembra, o urejanju prostorskega načrtovanja Valencije (v nadaljevanju: LRAU) in njegov naslednik zakon 16/205, prostorsko načrtovanje Valencije (v nadaljevanju: LUV), nanaša na javne gradnje, ki morajo biti oddane v skladu z Direktivama 93/37/EGS in 2004/18/ES. Z drugimi besedami, Komisija trdi, da so PAI javna naročila gradenj, ki jih oddajo lokalne skupnosti in ki vključujejo izvajanje javne gradnje infrastrukture s strani graditeljev, ki jih izbere lokalna uprava.

Komisija meni, da LUV krši Direktive Skupnosti o javnih naročilih v več pogledih, in sicer, med drugim, s privilegiranim položajem prvega ponudnika, z izkušnjami ponudnikov v podobnih naročilih, s predložitvijo alternativ k predlogu prvega ponudnika v odprti kuverti, z ureditvijo variant, z merili za oddajo PAI, z možnostjo spremembe naročila po oddaji (na primer: možnost povečanja dajatev za prostorsko načrtovanje) in z ureditvijo domnevnih nedokončanih izvršitev naročila ponudnika, kateremu je bilo naročilo oddano. Nekatere kršitve se nanašajo na LUV in LRAU in druge samo na LUV.

(1) UL L 199, str. 54.

(2) UL L 134, str. 114.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/37

Tožba, vložena 10. julija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji

(Zadeva C-308/08)

(2008/C 223/59)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: S. Pardo Quintillán in D. Recchia, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Španija

Predlogi tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Kraljevina Španija v zvezi z načrtom za izgradnjo podeželske ceste od Villamanrique de la Condesa (Sevilla) do El Rocío (Huelva) ni izpolnila obveznosti iz Direktive Sveta 92/43/EGS (1)1 z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, kot jo razlagata sodbi Sodišča z dne 13. januarja 2005 v zadevi C-117/03 in z dne 14. septembra 2006 v zadevi C-244/05 ter obveznosti, ki izhajajo iz člena 12(4) navedene direktive.

—	Kraljevini Španiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija meni, da Kraljevina Španija, z izvedbo načrta za izgradnjo podeželske ceste od Villamanrique de la Condesa (Sevilla) do El Rocío (Huelva), brez istočasne izvedbe primernih varstvenih ukrepov, ni izpolnila obveznosti iz Direktive 92/43/EGS kot jo razlagata sodbi Sodišča z dne 13. januarja 2005 v zadevi C-117/03 in z dne 14. septembra 2006 v zadevi C-244/05 ter obveznosti, ki izhajajo iz člena 12(4) te direktive.

(1) UL L 206, str. 7.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/37

Tožba, vložena 14. julija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska

(Zadeva C-312/08)

(2008/C 223/60)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: H. Støvlbaek, zastopnik)

Tožena stranka: Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska s tem, ko ni sprejelo vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Sveta 2006/100/ES z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prostega gibanja oseb zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (1) ali, da jih v vsakem primeru, ni sporočilo Komisiji, ni izpolnilo obveznosti iz te direktive.

—	Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive se je iztekel 1. januarja 2007.

(1) UL L 363, str. 141.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/37

Tožba, vložena 14. julija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki

(Zadeva C-313/08)

(2008/C 223/61)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: E. Vesto in P. Dejmek, zastopnika)

Tožena stranka: Italijanska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Italijanska republika s tem, da v predpisanem roku ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev s členom 1(4), (5) in (6) Direktive 2003/58/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o spremembah Direktive Sveta 68/151/EGS glede zahtev za objavo nekaterih vrst družb, oziroma v vsakem primeru, ker jih ni sporočila Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Italijanski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos direktive se je iztekel 30. decembra 2006.

(1) UL L 221, str. 13.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/38

Tožba, vložena 15. julija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji

(Zadeva C-321/08)

(2008/C 223/62)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: W. Wils in E. Adsera Ribera, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Španija

Predlogi tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Kraljevina Španija, s tem da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES (1) z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) oziroma, v vsakem primeru s tem, da jih ni sporočila Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

—	Kraljevini Španiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive 2005/29 v nacionalni pravni red se je iztekel 12. junija 2007.

(1) UL L 149, str. 22.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/38

Tožba, vložena 15. julija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Švedski

(Zadeva C-322/08)

(2008/C 223/63)

Jezik postopka: švedščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Condou-Durande in J. Enegren, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Švedska

Predlogi tožeče stranke

—	Ugotovi naj se, da Kraljevina Švedska, s tem da ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 (1), oziroma da o njih vsekakor ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz te Direktive;

—	Kraljevini Švedski naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive se je iztekel 10. oktobra 2006.

(1) Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (UL 2004 L 304, str. 12).

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/38

Tožba, vložena 16. julija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-326/08)

(2008/C 223/64)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: W. Wils in B. Kotschy)

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Predlogi tožeče stranke:

—	Zvezna republika Nemčija ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi prava Skupnosti, in zlasti člena 19 Direktive 2005/29/ES (1), s tem da ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za prenos te direktive, oziroma da o teh predpisih ni obvestila Komisije;

—	Zvezni republiki Nemčiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive je potekel 12. junija 2007.

(1) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, 11.6.2005, str. 22).

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/39

Tožba, vložena 18. julija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski Republiki

(Zadeva C-334/08)

(2008/C 223/65)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: A. Aresu in A. Caeiros, zastopnika)

Tožena stranka: Italijanska Republika

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Italijanska republika s tem, ko je zavrnila, da bi Komisiji dala na razpolago lastna sredstva, ki ustrezajo carinskemu dolgu, ki izhaja iz protipravnih pooblastil za ustanovitev in upravljanje carinskih skladišč tipa C v Tarentu, ki jih je od 27. februarja 1997 dala Regionalna carinska uprava za deželi Apulija in Bazilikata s sedežem v Bariju in katerim so sledila nadaljnja pooblastila za spremembo pod carinskim nadzorom in za aktivno plemenitenje do njihovega preklica 4. decembra 2002, ni izpolnila obveznosti iz člena 10 ES, člena 8 Sklepa Sveta 2000/597/ES (1), Euratom z dne 29. septembra 2000 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti in členov 2, 6, 10, 11 ter 17 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 (2) z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa št. 94/728/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti;

—	Italijanski republiki naj se naložijo stroški postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

S to tožbo Evropska komisija očita italijanski vladi, da je zavrnila, da bi Evropskim skupnostim dala na razpolago lastna sredstva – ovrednotena na približno 23 milijonov eurov –, ki ustrezajo določenim protipravnim pooblastilom carinskih organov, ki so bila dana v Tarentu v obdobju od 27. februarja 1997 do decembra 2002.

Predmet spora v bistvu zajema odgovornost za zneske, ki ustrezajo zneskom, ki zaradi spornih protipravnih ravnanj niso bili vključena. Italijanska vlada navaja, da ni odgovorna za izpad prejemkov zaradi zgoraj navedenih nepravilnosti, ker naj bi se te slednje lahko pripisale zgolj uradnikom, ki so povzročili škodo, medtem ko je Komisija prepričana, da veljavna zakonodaja Skupnosti nalaga Italijanski republiki, da nosi vse finančne posledice, ki izvirajo iz ravnanja – tudi protipravnega – uradnikov, ki delajo v njenem imenu in za njen račun.

(1) UL L 253, str. 42.

(2) UL L 130, str. 1.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/40

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 26. junija 2008 – Gibtelecom proti Komisiji

(Združene zadeve T-433/03, T-434/03, T-367/07 in T-244/05) (1)

(Konkurenca - Telekomunikacije - Odločbe o tem, da se ne sprejme nobenih ukrepov glede pritožb, podanih na podani člena 86 ES - Neoblikovanje stališča Komisije o pritožbah, podanih na podlagi člena 86 ES - Ničnostna tožba - Tožba zaradi nedelovanja - Tožba, ki nima več predmeta spora, o katerem teče postopek - Ustavitev postopka)

(2008/C 223/67)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Gibtelecom Ltd (Gibraltar) (zastopnika: M. Llamas, barrister, in B. O'Connor, solicitor)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: sprva F. Castillo de la Torre in A. Whelan, nato F. Castillo de la Torre, zastopnika)

Predmet

Na eni strani, zahteva za razglasitev ničnosti zatrjevanih odločb Komisije z dne 17. oktobra 2003, 5. julija 2004 in 26. aprila 2005 o tem, da se ne sprejme nobenih ukrepov glede dveh pritožb, ki sta bili naslovljeni na Komisijo z namenom, da na podlagi člena 86(3) ES ukrepa, da bi se ustavile kršitve prava Skupnosti, ki naj bi jih zakrivila Kraljevina Španija, in na drugi strani zahteva za ugotovitev – na podlagi člena 232 ES – da Komisija, s tem da ni oblikovala stališča glede ukrepanja, h kateremu se jo poziva v zvezi z določenimi vidiki ene izmed navedenih pritožb, ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi prava Skupnosti.

Izrek

1)	Tožbeni postopek se ustavi.

2)	Postopek glede predloga za intervencijo, ki ga je podala Kraljevina Španija v zadevi T-367/04, se ustavi.

3)	Gibtelecom Ltd in Komisija nosita vsak svoje stroške.

(1) UL C 59, 6.3.2004.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/40

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 14. julija 2008 – Espinosa Labella in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-322/06) (1)

(„Ničnostna tožba - Direktiva 92/43/EGS - Ohranjanje naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst - Odločba 2006/613/ES - Seznam območij v sredozemski biogeografski regiji, pomembnih za Skupnost - Izpodbojni akt - Neobstoj neposrednega zadevanja - Nedopustnost“)

(2008/C 223/68)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeče stranke: Manuel José Espinosa Labella (Almería, Španija), Josefa Labella Dávalos (Almería), María Pilar Espinosa Labella (Almería), María José Espinosa Labella (Almería), Tomasa Peñuela Ortiz (Almería), Tomás Espinosa Peñuela (Almería), Francisco José Espinosa Peñuela (Mairena del Aljarafe, Španija), Juan Manuel Espinosa Peñuela (Madrid, Španija), María Lourdes Espinosa Peñuela, (Almería), Adela Espinosa Peñuela (Almería), Jorge Jesús Espinosa Peñuela (Almería), dediči Rafaela Espinose Peñuele (Almería) (zastopnik: J. Rovira Daudí, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: A. Alcover San Pedro in D. Recchia, zastopnika)

Intervenient na strani tožene stranke: Kraljevina Španija (zastopnik: F. Díez Moreno, abogado del Estado)

Predmet

Zahteva za delno razglasitev ničnosti Odločbe Komisije 2006/613/ES z dne 19. julija 2006, s katero je bil ob uporabi Direktive Sveta 92/43/EGS določen seznam območij v sredozemski biogeografski regiji, pomembnih za Skupnost (UL L 259, str. 1), v delu, v katerem določa območje „Artos de El Ejido“, na katerem se nahajajo zemljišča tožečih strank, kot območja v sredozemski biogeografski regiji, pomembna za Skupnost.

Izrek

1)	Tožba se zavrže kot nedopustna.

Manuel José Espinosa Labella, Josefa Labella Dávalos, María Pilar Espinosa Labella, María José Espinosa Labella, Tomasa Peñuela Ortiz, Tomás Espinosa Peñuela, Francisco José Espinosa Peñuela, Juan Manuel Espinosa Peñuela, María Lourdes Espinosa Peñuela, Adela Espinosa Peñuela, Jorge Jesús Espinosa Peñuela in dediči Rafaela Espinosa-e Peñuela-e nosijo svoje stroške in plačajo stroške Komisije.

3)	Kraljevina Španija nosi svoje stroške.

(1) UL C 326, 30.12.2006.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/41

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 14. julija 2008 – Fresyga proti Komisiji

(Zadeva T-323/06) (1)

(„Ničnostna tožba - Direktiva 92/43/EGS - Ohranjanje naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst - Odločba 2006/613/ES - Seznam območij, pomembnih za Skupnost, v sredozemski biogeografski regij - Izpodbojni akt - Neobstoj neposredne zadevnosti - Nedopustnost“)

(2008/C 223/69)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Fresyga, SA (Almería, Španija) (zastopnik: J. Rovira Daudí, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: A. Alcover San Pedro in D. Recchia, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev delne ničnosti odločbe Komisije 2006/613/ES z dne 19. julija 2006 o sprejetju seznama območij v sredozemski biogeografski regiji, pomembnih za Skupnost, v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS (UL L 259, str. 1),v delu v katerem območje „Ramblas de Jergal, Tabernas in Sur de Sierra Alhamilla“, na katerem je zemljišče tožeče stranke, razglaša za območje, pomembno za Skupnost, v sredozemski biogeografski regij.

Izrek

1)	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2)	Družbi Fresyga, SA se naloži plačilo njenih stroškov in stroškov, ki jih je priglasila Komisija.

(1) UL C 326, 30.12.2006.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/41

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 14. julija 2008 – Complejo Agrícola proti Komisiji

(Zadeva T-345/06) (1)

(2008/C 223/70)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Complejo Agrícola, SA (Madrid, Španija) (zastopnika: A. Menéndez Menéndez in G. Yanguas Montero, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: A. Alcover San Pedro in D. Recchia, zastopnika)

Intervenientka v podporo toženi stranki: Kraljevina Španija (zastopnik: F. Díez Moreno, abogado del Estado)

Predmet

Razglasitev delne ničnosti člena 1 in priloge 1 Odločbe Komisije 2006/613/ES z dne 19. julija 2006 o sprejetju seznama območij v sredozemski biogeografski regiji, pomembnih za Skupnost, v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS (UL L 259, str. 1), ker kot območije v sredozemski biogeografski regiji, pomembno za Skupnost, določa območje „Acebuchales de la Campiña Sur de Cádiz“, na katerem je obrat v lasti tožeče stranke.

Izrek

1)	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2)	Complejo Agrícola, SA nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Komisija.

3)	Kraljevina Španija nosi svoje stroške.

(1) UL C 20, 27.1.2007.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/42

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 4. julija 2008 – Wegenbouwmaatschappij J. Heijmans proti Komisiji

(Zadeva T-358/06) (1)

(Ničnostna tožba - Odločba, s katero je ugotovljena kršitev člena 81 ES - Tožba podjetja, omenjenega v obrazložitvi odločbe, ki ni bila naslovljena nanj - Odsotnost pravnega interesa - Nedopustnost)

(2008/C 223/71)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Wegenbouwmaatschappij J. Heijmans (Rosmalen, Nizozemska) (zastopnika: M. Smeets in A. Ven den Oord, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: A. Bouquet in A. Nijenhuis, zastopnika, skupaj z F. Wijckmansom, F. Tuytschaeverjem in L. Gyselen, odvetniki)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti odločbe Komisije 2007/534/ES z dne 13. septembra 2006 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 ES [zadeva COMP/F/38.456 – Bitumen – (Nizozemska)] oziroma podredno, znižanje globe naložene Heijmans NV in Heijmans Infrastructuur BV.

Izrek

1)	Tožba se zavrne.

2)	Wegenbouwmaatschappij J. Heijmans nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Komisija.

(1) UL C 20 z dne 27.1.2007.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/42

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 14. julija 2008 – Calebus proti Komisiji

(Zadeva T-366/06) (1)

(2008/C 223/72)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Calebus, SA (Almería, Španija) (zastopnik: R. Bocanegra Sierra, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: A. Alcover San Pedro in D. Recchia, zastopnika)

Intervenient v podporo tožene stranke: Kraljevina Španija (zastopnik: F. Díez Moreno, abogado del Estado)

Predmet

Zahteva za razglasitev delne ničnosti Odločbe Komisije z dne 19. julija 2006 o sprejetju seznama območij v sredozemski biogeografski regiji, pomembnih za Skupnost, v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS, in sicer v delu, v katerem ta seznam območje „Ramblas de Gergal, Tabernas y Sur de Sierra Alhamilla“, na katerem je ozemlje tožeče stranke, označuje kot območje v sredozemski biogeografski regiji, pomembno za Skupnost.

Izrek

1)	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2)	Calebus, SA poleg svojih stroškov nosi tudi stroške, ki jih je priglasila Komisija.

3)	Kraljevina Španija nosi svoje stroške.

(1) UL C 20, 27.1.2007.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/43

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 2. julija 2008 – Polimeri Europa proti Komisiji

(Zadeva T-12/07) (1)

(„Ustavitev postopka“)

(2008/C 223/73)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Polimeri Europa SpA (Brindisi, Italija) (zastopniki: M. Siragusa, F. Moretti in L. Nascimbene, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: V. Di Bucci, F. Amato in V. Bottka, zastopniki)

Intervenientka v podporo toženi stranki: Manufacture Française des Pneumatiques Michelin (zastopnika: S. Kon in L. Farell, odvetnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije COMP/F/2/1095 z dne 6. novembra 2006, sprejete v okviru postopka na podlagi člena 81 ES (COMP/F/38.638 BR/ESBR), da družbi Manufacture Française des Pneumatiques Michelin, ki ji je bilo takrat kot tretji zainteresirani stranki dovoljeno sodelovanje v upravnem postopku, pošlje različico obvestila z dne 6. aprila 2006 o ugotovitvah o možnih kršitvah, v kateri ni zaupnih podatkov, ki ga je naslovila na tožečo stranko.

Izrek

1)	Postopek se ustavi.

2)	Polimeri Europa SpA poleg svojih stroškov, nosi stroške, ki sta jih priglasili Komisija in Manufacture Française des Pneumatiques Michelin v okviru tega postopka, in tiste, ki jih je priglasila Komisija v okviru postopka za izdajo začasne odredbe.

(1) UL C 56, 10.3.2007.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/43

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 27. junija 2008 – Denka International proti Komisiji

(Zadeva T-30/07) (1)

(„Ničnostna tožba - Direktiva 2006/92/ES - Najvišje vrednosti ostankov diklorvosa - Neobstoj posamične zadevnosti - Nedopustnost“)

(2008/C 223/74)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Denka International BV (Barneveld, Nizozemska) (zastopnika: K. Van Maldegem in C. Mereu, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: L. Parpala in B. Doherty, zastopnika)

Predmet

Predlog za delno razglasitev ničnosti Direktive Komisije 2006/92/ES z dne 9. novembra 2006 o spremembi prilog k direktivam Sveta 76/895/EGS, 86/362/EGS in 90/642/EGS glede mejnih vrednosti ostankov kaptana, diklorvosa, etiona in folpeta (UL L 311, str. 31).

Izrek

1)	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2)	Denka International BV nosi svoje stroške in stroške Komisije.

(1) UL C 82, 14.4.2007.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/43

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 26. junija 2008 – Pfizer proti UUNT – Isdin (FOTOPROTECTOR ISDIN)

(Združene zadeve T-354/07, T-355/07 in T-356/07) (1)

(„Znamka Skupnosti - Zahteva za razveljavitev - Neveljavnost - Ustavitev postopka“)

(2008/C 223/75)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Pfizer Ltd (Sandwich, Kent, Združeno kraljestvo) (zastopniki: V. von Bomhard, A. Renck, T. Dolde, odvetniki, in M. Hawkins, solicitor)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: Ó. Mondéjar Ortuño, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT, intervenient pred Sodiščem prve stopnje: Isdin, SA (Barcelona, Španija) (zastopnik: M. Esteve Sanz, odvetnik)

Predmet

Tri tožbe zoper odločbe prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 28. junija 2007 (zadeve R 567/2006-1, R 566/2006-1 in R 565/2006-1) v zvezi s postopkom ugotovitve ničnosti med Pfizer Ltd et Isdin, SA.

Izrek

1)	Tožbeni postopek se ustavi.

2)	Isdin, SA nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasil Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT). Pfizer Ltd nosi svoje stroške.

(1) UL C 269, 10.11.2007.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/44

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 11. julija 2008 – WellBiz proti UUNT – Wild (WELLBIZ)

(Zadeva T-451/07) (1)

(„Znamka Skupnosti - Ugovor - Umik ugovora - Ustavitev postopka“)

(2008/C 223/76)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: WellBiz Verein (Eschen, Lihtenštajn) (zastopnik: M. Schnetzer, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: S. Schäffner, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT: Rudolf Wild GmbH & Co. KG (Eppelheim, Nemčija)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT (zadeva R 1575/2006-1) v zvezi s postopkom z ugovorom med WellBiz Verein in Rudolf Wild GmbH & Co. KG.

Izrek

1)	Tožbeni postopek se ustavi.

2)	Tožeča in tožena stranka vsaka nosi svoje stroške.

(1) UL C 37, 9.2.2008.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/44

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 25. junija 2008 – Volkswagen proti UUNT – (Obris avtomobila z žarometi)

(Zadeva T-9/08) (1)

(„Znamka Skupnosti - Odpoved nacionalne registracije - Ustavitev postopka“)

(2008/C 223/77)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Volkswagen AG (Wolfsburg, Nemčija) (zastopniki: H.-P. Schrammek, C. Drzymalla, S. Risthaus in R. Jepsen, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: G. Schneider, zastopnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 6. novembra 2007 (zadeva R 1306/2007-4) glede mednarodne registracije figurativne znamke, ki predstavlja obris avtomobila z žarometi, na podlagi protokola k Madridskemu sporazumu o mednarodnem registriranju znamk, podpisanem 27. junija 1989 v Madridu.

Izrek

1)	Postopek se ustavi.

2)	Tožeči strani se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 64, 8.3.2008.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/45

Tožba, vložena 4. junija 2008 – Gosselin World Wide Moving proti Komisiji

(Zadeva T-208/08)

(2008/C 223/78)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Gosselin World Wide Moving SA (Deurne, Belgija) (zastopnika: F. Wijckmans in S. De Keer, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba Komisije C(2008) 926 konč. z dne 11. marca 2008, ki je bila tožeči stranki vročena 25. marca 2008, v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 ES (Zadeva COMP/38.543 – Mednarodna selitvena dejavnost), naj se v delu, ki se nanaša na tožečo stranko, razglasi za nično;

—

podredno, člen 1 Odločbe naj se razglasi za ničnega v delu, ki se nanaša na tožečo stranko in v katerem Komisija ugotavlja nadaljevano kršitev tožeče stranke od 31. januarja 1992 do 18. septembra 2002, in globa, ki ji je bila naložena v členu 2, naj se zniža v delu, ki se nanaša na tožečo stranko, glede na trajanje kršitve;

—	podredno, člen 2(e) Odločbe naj se razglasi za ničnega v delu, ki se nanaša na tožečo stranko, zaradi razlogov, navedenih v drugem in/ali tretjem tožbenem razlogu, in ustrezno naj se zniža globa, naložena v členu 2, v delu, ki se nanaša na tožečo stranko;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s prvim tožbenim razlogom trdi, da je bil z Odločbo kršen člen 81 ES. V prvem delu trdi, da Komisija ni dokazala, da bi bilo treba ravnanja, ki bi ji jih bilo mogoče očitati, opredeliti kot znatno omejevanje konkurence v smislu člena 81 ES. V drugem delu pa zatrjuje, da Komisija ni dokazala, da lahko sporazum, pri katerem je sodelovala tožeča stranka, znatno vpliva na trgovino med državami članicami.

Podredno, v drugem delu zatrjuje, da so bili z Odločbo kršeni člen 23 Uredbe št. 1/2003 (1), člen 15(2) Uredbe št. 17/62 (2) in Smernice o načinu določanja glob (3). Komisija naj bi kršila te določbe, ker je določila težo kršitve, trajanje kršitve in vrednost prodaje, ki se upoštevajo pri izračunu osnovnega zneska globe, ter, nazadnje, pri izračunu globe ni upoštevala olajševalnih okoliščin za tožečo stranko.

Podredno, v tretjem tožbenem razlogu zatrjuje, da naj bi Komisija kršila načelo enakega obravnavanja, zlasti, ker je določila, da je treba pri izračunu globe upoštevati težo kršitve in vrednost prodaje.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iż členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, str. 1).

(2) Uredba št. 17 Prva Uredba o izvajanju členov 85 in 86 Pogodbe (UL 1962, 13, str. 204).

(3) Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe (ES) št. 1/2003 (UL 2006, C 210, str. 2).

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/45

Tožba, vložena 6. junija 2008 – Strack proti Komisiji

(Zadeva T-221/08)

(2008/C 223/79)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Guido Strack (Köln, Nemčija) (zastopnik: H. Tettenborn, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

Za nične naj se razglasijo odločbe Komisije, ki so bile dejansko sprejete v okviru obravnavanja prošenj tožeče stranke za dostop do dokumentov z dne 18. in 19. januarja 2008 ter njegovih potrdilnih prošenj z dne 22. februarja 2008, 18. aprila 2008 in zlasti 21. aprila 2008 ali katerih obstoj se na podlagi molka organa domneva v skladu s členom 8(3) Uredbe (ES) št. 1049/2001, zlasti odločba z dne 19. maja 2008, v delih, v katerih so bile prošnje tožeče stranke v celoti ali delno zavrnjene,

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo odškodnine tožeči stranki v ustrezni višini ali vsaj simbolične odškodnine v višini 1 eura za nepremoženjsko škodo, ki ji tožeči stranki nastala ob obravnavanju njenih prošenj;

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka je 18. in 19. januarja 2008 pri Komisiji zaprosila za dostop do več dokumentov. To tožbo vlaga, ker ji dostop do teh dokumentov vsaj delno ni bil odobren v rokih, ki so za to določeni.

V utemeljitev svoje tožbe tožeča stranka zlasti uveljavlja, da je tožena stranka kršila člen 255 ES in Uredbo (ES) št. 1049/2001 (1) Poleg tega tožeča stranka graja kršitev načela dobre uprave, členov 41 in 42 Listine o temeljnih pravicah ter načel, povezanih z nujnostjo obrazložitve zavrnilnih odločb v skladu s členom 253 ES.

(1) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, str. 43).

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/46

Tožba, vložena 9. junija 2008 – Sanatur proti UUNT – Sektkellerei Schloss Wachenheim (life light)

(Zadeva T-222/08)

(2008/C 223/80)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Sanatur GmbH (Singen, Nemčija) (zastopnik: M. Wiume, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Sektkellerei Schloss Wachenheim AG (Trier, Nemčija)

Predlogi tožeče stranke

—	Naj se razveljavi odločba prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 6. marca 2008 v zadevi R 1257/2006-1;

—	naj se izpodbijana odločba spremeni tako, da se pritožba zavrne;

—	intervenientu naj se naloži stroške postopka, vključno s stroški pritožbenega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Tožeča stranka.

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka „life light“ za proizvode iz razreda 32 (prijava št. 3 192 481).

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Sektkellerei Schloss Wachenheim AG.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Nemška figurativna znamka „LIGHT live“ za proizvode iz razreda 32 (znamka št. 302 00 216).

Odločba oddelka za ugovore: Zavrnitev ugovora.

Odločba odbora za pritožbe: Razveljavitev odločbe oddelka za ugovore.

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (1), ker med nasprotujočima znamkama ne obstaja verjetnost zmede.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1).

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/46

Tožba, vložena 12. junija 2008 – Iranian Tobacco proti UUNT – AD Bulgartabac (Bahman)

(Zadeva T-223/08)

(2008/C 223/81)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Iranian Tobacco Company (Teheran, Iran) (zastopnica: M. Beckensträter, odvetnica)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: AD Bulgartabac Holding (Sofija, Bolgarija)

Predlogi tožeče stranke

—	Naj se razveljavi odločba prvega odbora za pritožbe z dne 10. aprila 2008 v zadevi R 709/2007-1, ki je bila izdana 15. aprila 2008;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo vračljivih stroškov, vključno s stroški postopka in stroški druge stranke v postopku,

—	naj se podredno, ob razveljavitvi odločb z dne 10. aprila 2008 in z dne 7. marca 2007 – 1415C – ugotovi, da je bil zahtevek tožene stranke z dne 8. novembra 2005 nedopusten.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: Figurativna znamka „Bahman“ za proizvode iz razreda 34 (Znamka Skupnosti št. 427 336).

Imetnik znamke Skupnosti: Tožeča stranka.

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: AD Bulgartabac Holding.

Odločba oddelka za izbris: Ugotovitev ničnosti zadevne znamke Skupnosti.

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe tožeče stranke.

Navajani tožbeni razlogi: Neupoštevanje prava Skupnosti, Uredbe (ES) št. 40/94 (1) in drugih načel procesnega prava, in sicer neupoštevanje ex officio pogojev za dopustnost zahtevka AD Bulgartabac Holding.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL L 11, 14.1.1994, str. 1).

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/47

Tožba, vložena 13. junija 2008 – Mineralbrunnen Rhön-Sprudel Egon Schindel proti UUNT – Schwarzbräu (ALASKA)

(Zadeva T-225/08)

(2008/C 223/82)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Mineralbrunnen Rhön-Sprudel Egon Schindel GmbH (Ebersburg, Nemčija) (zastopnik: P. Wadenbach, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Schwarzbräu GmbH (Zusmarshausen, Nemčija)

Predlogi tožeče stranke

—	Razveljavi naj se odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 8. aprila 2008 (številka zadeve R 877/2004-4);

—	znamka Skupnosti št. 505 552 „ALASKA“ naj se zaradi obstoja absolutnih razlogov za zavrnitev registracije popolnoma izbriše;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka;

—	podredno, ugotovi naj se ničnost znamke Skupnosti št. 505 552 „ALASKA“ vsaj za naslednje proizvode: „mineralne vode in sodavice ter druge brezalkoholne pijače iz razreda 32“.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: figurativna znamka „ALASKA“ za proizvode iz razreda 32 (znamka Skupnosti št. 505 552)

Imetnik znamke Skupnosti: Schwarzbräu GmbH

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: tožeča stranka

Odločba oddelka za izbris: zavrnitev zahteve za ugotovitev ničnosti zadevne znamke Skupnosti

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe tožeče stranke

Navedeni tožbeni razlogi: kršitev člena 7(1)(b), (c) in (g) Uredbe (ES) št. 40/94 (1).

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1).

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/47

Tožba, vložena 13. junija 2008 – Mineralbrunnen Rhön-Sprudel Egon Schindel proti UUNT – Schwarzbräu (Alaska)

(Zadeva T-226/08)

(2008/C 223/83)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Mineralbrunnen Rhön-Sprudel Egon Schindel GmbH (Ebersburg, Nemčija) (zastopnik: P. Wadenbach, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Schwarzbräu GmbH (Zusmarshausen, Nemčija)

Predlogi tožeče stranke

—	Razveljavi naj se odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 8. aprila 2008 (številka zadeve R 1124/2004-4);

—	znamka Skupnosti št. 505 503 „Alaska“ naj se zaradi obstoja absolutnih razlogov za zavrnitev registracije popolnoma izbriše;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka;

—	podredno, ugotovi naj se ničnost znamke Skupnosti št. 505 503 „Alaska“ vsaj za naslednje proizvode: „mineralne vode in sodavice ter druge brezalkoholne pijače iz razreda 32“.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: besedna znamka Alaska za proizvode iz razreda 32 (znamka Skupnosti št. 505 503)

Imetnik znamke Skupnosti: Schwarzbräu GmbH

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: tožeča stranka

Odločba oddelka za izbris: delna ugoditev predlogu za ugotovitev ničnosti zadevne znamke

Odločba odbora za pritožbe: razveljavitev izpodbijane odločbe in zavrnitev predloga za ugotovitev ničnosti zadevne znamke

Navedeni tožbeni razlogi: kršitev člena 7(1)(b), (c) in (g) Uredbe (ES) št. 40/94 (1).

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1).

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/48

Tožba, vložena 17. junija 2008 – Asenbaum Fine Arts proti UUNT (WIENER WERKSTÄTTE)

(Zadeva T-230/08)

(2008/C 223/84)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Asenbaum Fine Arts Ltd (London, Združeno kraljestvo) (zastopnik: P. Vögel, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlogi tožeče stranke

—

Odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 10. aprila 2008 (R 1573/2006-4) naj se spremeni, tako da se pritožbi tožeče stranke z dne 29. novembra 2006 ugodi v celoti ali, podredno, za razrede 6, 11 (razen električnih svetilk, svetilk, stropnih luči ter stoječih svetilk), 14 (razen bonbonier), 16, 20, 21 (razen bonbonier) in 34;

podredno, izpodbijana odločba naj se razveljavi in zadeva vrne Uradu za usklajevanje na notranjem trgu v dopolnitev postopka;

—	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu naj se naloži plačilo stroškov postopka, vključno s stroški pritožbenega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „WIENER WERKSTÄTTE“ za blago razredov 6, 11, 14, 16, 20, 21 in 34 (prijava št. 4 133 501).

Odločba preizkuševalca: zavrnitev prijave.

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 7(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 40/94 (1), saj naj prijavljena znamka ne bi bila opisna, poleg tega pa naj bi imela zadosten razlikovalni učinek.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL L 11, 14.1.1994, str. 1).

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/49

Tožba, vložena 17. junija 2008 – Asenbaum Fine Arts proti UUNT (WIENER WERKSTÄTTE)

(Zadeva T-231/08)

(2008/C 223/85)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Asenbaum Fine Arts (London, Združeno kraljestvo) (zastopnik: P. Vögel, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlogi tožeče stranke

—

Naj se odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 10. aprila 2008 (R 1571/2006-4) spremeni tako, da se v celoti ugodi pritožbi tožeče stranke z dne 29. novembra 2006;

podredno, naj se izpodbijana odločba razveljavi in zadeva vrne Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, da zaključi postopek;

—	naj se Uradu za usklajevanje na notranjem trgu naloži, da plača stroške postopka, vključno s stroški v pritožbenem postopku.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka WIENER WERKSTÄTTE za proizvode iz razreda 14 (prijava št. 4 207 783).

Odločba preizkuševalca: Zavrnitev prijave

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 7(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 40/94 (1), ker prijavljena znamka ni opisne narave in ima razlikovalni učinek.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL L 1994, L 11, str. 1).

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/49

Tožba, vložena 16. junija 2008 – MPDV Mikrolab proti UUNT (ROI ANALYZER)

(Zadeva T-233/08)

(2008/C 223/86)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: MPDV Mikrolab GmbH, Mikroprozessordatenverarbeitung und Mikroprozessorlabor (Mosbach, Nemčija) (zastopnik: W. Göpfert, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlogi tožeče stranke

—	Razveljavi naj se odločba četrtega odbora za pritožbe z dne 15. aprila 2008 v zadevi R 1525/2006-4;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka „ROI ANALYZER“ za proizvode in storitve iz razredov 9, 35 in 42 (prijava št. 4 866 042).

Odločba preizkuševalca: delna zavrnitev prijave

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 7(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 40/94 (1), saj naj bi prijavljena znamka imela zadosten razlikovalni učinek in naj je ne bi bilo treba pridržati za običajno rabo.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1).

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/49

Tožba, vložena 16. junija 2008 – HPA proti Komisiji

(Zadeva T-236/08)

(2008/C 223/87)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Hoofdproduktschap Akkerbouw (Haag, Nizozemska) (zastopnik: R. J. M. van den Tweel, zastopnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

Za neobstoječo ali vsaj nično naj se razglasi Odločba Komisije C(2006)7093/6 z dne 19. decembra 2006 o izterjavi terjatve št. 3240206544, za katero solidarno odgovarjajo člani Evropskega gospodarskega interesnega združenja (EGIZ) Euroterroirs, v okviru projekta št. 93.EU.06.002, ki se nanaša na študijo popisa evropske dediščine značilnih in regionalnih kmetijskih in prehranskih izdelkov (lokalni in regionalni izdelki), in sicer v delu, v katerem je določeno, da Hoofdproductschap Akkerbouw solidarno odgovarja za celoten znesek navedene terjatve;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka izpodbija izterjavo terjatve, ki jo je Komisija z Odločbo z dne 14. avgusta 2000 odredila zoper Euroterroirs. Glede na navedbe tožeče stranke je treba izpodbijano odločbo vsaj v delu, v katerem je določeno, da tožeča stranka solidarno odgovarja za celoten znesek terjatve, razglasiti za neobstoječo in nično, saj ima ta odločba posebno resne in očitne pomanjkljivosti. Tožeča stranka meni, da je celo po izteku roka za vložitev pritožbe možno ugotoviti, da Odločba nima pravnega učinka.

V prvem tožbenem razlogu tožeča stranka zatrjuje, da gre za kršitev Uredbe št. 2137/85, (1) ker tožeča stranka ni bila nikoli član Evropskega gospodarskega interesnega združenja (EGIZ) Euroterroirs in ji zato ni mogoče naložiti odgovornosti.

Drugič, tožeča stranka domneva kršitev pravic obrambe. Zatrjuje, da ji Komisija ni omogočila izraziti svojih stališč, preden je sprejela sporno odločbo, in da jo je o terjatvi, določeni v Odločbi z dne 14. avgusta 2000, obvestila zgolj s tem, da ji je poslala sporno Odločbo.

Tretjič, tožeča stranka trdi, da je bilo kršeno načelo sorazmernosti. Zatrjuje, da jo je Komisija kot solidarno dolžnico terjala šest let po nastanku terjatve, ne da bi prej sama sprejela ustrezne ukrepe proti samemu Euroterroirs, proti njegovemu ustanovitvenemu članu in upravljavcu, francoskemu Conseil national des Arts Culinaires (CNAC), ali proti državi članici Franciji. Nadalje tožeča stranka trdi, da je nizozemski izvedenec za posamične popisne dejavnosti v letih 1994 in 1995 v okviru projekta Euroterroirs prejel nadomestilo v višini zgolj 13 055 eurov.

Nazadnje tožeča stranka trdi, da je terjatev zastarala, saj ji je Komisija sporni opomin poslala 28. septembra 2000, ne da bi jo nato pravočasno obvestila o možnostih za prekinitev zastaralnega roka.

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 2137/85 z dne 25. julija 1985 o Evropskem gospodarskem interesnem združenju (EGIZ) (UL L 199, 31.7.1985, str. 1).

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/50

Tožba, vložena 19. junija 2008 – Komisija proti Commune de Valbonne

(Zadeva T-238/08)

(2008/C 223/88)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: L. Escobar Guerrero, zastopnik, in E. Bouttier, odvetnik)

Tožena stranka: Commune de Valbonne

Predlogi tožeče stranke

—	Commune de Valbonne, ki jo zastopa trenutni župan, naj se naloži, naj tožeči stranki plača znesek 18 619,38 EUR, kar ustreza znesku glavnice v višini 14 261,29 EUR in znesku zamudnih obresti na dan 31. maja 2008 v višini 4 358,09 EUR;

—	Commune de Valbonne naj se naloži plačilo 5 000 EUR za pokritje stroškov, nastalih tožeči stranki za poplačilo njene terjatve;

—	Commune de Valbonne naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija je za leti 1998 in 1999 s Commune de Valbonne (občina Valbonne) iz Francije, z občino Fermo iz Italije in z evropskim gospodarskim interesnim združenjem ARCHI-MED sklenila pogodbo o raziskavah in usposabljanju v zvezi z skupnim izobraževalnim projektom med mestom Valbonne in provinco Di Ascoli Piceno, imenovanim „VALASPI MM 1027“.

Občini in ARCHI-MED so se med drugim zavezali Komisiji predložiti končno poročilo. Ker po pozivu Komisije tega poročila niso predložili, je Komisija ugotovila, da pogodbene stranke niso spoštovale svojih pogodbenih obveznosti, ter je pogodbo razdrla, pri tem pa zahtevala povračilo dela predplačila, ki ga je plačala, povečanega za zamudne obresti.

Zaradi plačilne nesposobnosti ARCHI-MED Komisija predlaga, naj se toženi stranki naloži plačila dolgovanih zneskov, saj sopogodbeniki odgovarjajo skupno in solidarno za izvedbo pogodbe.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/51

Tožba, vložena 23. junija 2008 – Konsum Nord proti Komisiji

(Zadeva T-244/08)

(2008/C 223/89)

Jezik postopka: švedščina

Stranke

Tožeča stranka: Konsum Nord ekonomisk förening (Umeå, Švedska) (zastopnik: U. Öberg, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Za nično naj se v celoti razglasi Odločba Komisije C(2008)311 konč. z dne 30. januarja 2008 o državni pomoči Švedske v korist Konsum Jämtland ekonomisk förening;

—	Komisiji Evropskih Skupnosti naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija je z Odločbo z dne 30. januarja 2008 o državni pomoči št. C 35/2006 (prej NN 37/2006) Švedske v korist Konsum Jämtland, ki se je združil s tožečo stranko v letu 2006, ugotovila, da prodaja, ki jo je opravila občina Åre za dele nezazidljivih parcelnih zemljišč za 2 milijona SEK, namesto 6,6 milijona SEK, ki ga je ponudil Lidl, kot konkurent Konsum Jämtland, pomeni državno pomoč, ki ni v skladu s členom 87 ES.

Tožeča stranka utemeljuje svojo tožbo s tem, da je Komisija storila številne napačne presoje pri pravni opredelitvi sporne prodaje kot državne pomoči, ker:

—	je Komisija napačno ugotovila, da prodaja ni bila izvedena po tržni ceni in je tako pomenila gospodarsko korist za Konsum Jämtland;

—	Komisija ni upoštevala dejstva, da je bila prodaja del serije poslov z nepremičninami med različnimi strankami, katerih namen je bil izvedba natančnih načrtov za vas Åre;

—	je Komisija napačno sklepala, da je bila ponudba konkurenta Lidl, nezdružljiva s številnimi pogoji in da je bila zavezujoča in verodostojna; in

—	je Komisija napačno uporabila načelo zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

Dalje, tožeča stranka navaja, da Komisija ni upoštevala lastnih smernic v Sporočilu Komisije o elementih državne pomoči pri prodaji zemljišč in objektov s strani javnih oblasti (1) in ni izpolnila svoje obveznosti preiskave, ker ni preverila vseh dejanskih okoliščin.

Nazadnje tožeča stranka zatrjuje, da domnevna državna pomoč ne izkrivlja konkurence in ne vpliva na trgovino med državami članicami.

(1) UL 1997, C 209, str. 3.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/51

Tožba, vložena 20. junija 2008 – Iranian Tobacco proti UUNT – AD Bulgartabac (TIR 20 FILTER CIGARETTES)

(Zadeva T-245/08)

(2008/C 223/90)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Iranian Tobacco Company (Teheran, Iran) (zastopnica: M. Beckensträter, odvetnica)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: AD Bulgartabac Holding (Sofija, Bolgarija)

Predlogi tožeče stranke

—	Razveljavi naj se odločba prvega odbora za pritožbe z dne 11. aprila 2008 – R 708/2007-1, ki je bila vročena 21. aprila 2008;

—	drugi stranki v postopku naj se naloži plačilo stroškov, ki se lahko povrnejo, vključno s stroški postopka pred UUNT in stroški tožene stranke;

—	podredno, razveljavita naj se odločbi z dne 11. aprila 2008 in 7. marca 2007 – 1414C – in ugotovi naj se, da je bila zahteva druge stranke v postopku z dne 8. novembra 2005 nedopustna.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za razveljavitev pravic: figurativna znamka „TIR 20 FILTER CIGARETTES“ za proizvode iz razreda 34 (znamka Skupnosti št. 400 804)

Imetnik znamke Skupnosti: tožeča stranka

Stranka, ki zahteva razveljavitev pravic imetnika znamke Skupnosti: AD Bulgartabac Holding

Odločba oddelka za izbris: razveljavitev pravic imetnika zadevne znamke Skupnosti

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe tožeče stranke

Navedeni tožbeni razlogi: pogoji za dopustnost zahteve AD Bulgartabac Holding, ki jih je treba upoštevati po uradni dolžnosti, se v nasprotju s pravom Skupnosti, Uredbo (ES) št. 40/94 (1) in drugimi postopkovnimi pravili niso upoštevali.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL L 11, 14.1.1994, str. 1).

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/52

Pritožba, ki jo je 23. junija 2008 vložil Frantisek Doktor zoper sodbo, ki jo je 16. aprila 2008 razglasilo Sodišče za uslužbence v zadevi F-73/07, Doktor proti Svetu

(Zadeva T-248/08 P)

(2008/C 223/91)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Frantisek Doktor (Bratislava, Slovaška) (zastopnika: S. Rodrigues in C. Bernard-Glanz, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Svet Evropske unije

Predlogi pritožnika:

—	Naj se razveljavi sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije z dne 16. aprila 2008 v zadevi F-73/07;

—	naj se ugodi tožbenim predlogom za razglasitev ničnosti in odškodnino, ki jih je podal pritožnik na prvi stopnji;

—	toženi stranki na prvi stopnji naj se naloži plačilo celotnih stroškov, v zvezi z razveljavitveno tožbo in pritožbo.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik s to pritožbo zahteva razveljavitev sodbe Sodišča za uslužbence (SU) z dne 16. aprila, razglašeno v zadevi Doktor proti Svetu, F-73/07, s katero je bila zavrnjena tožba, s katero je pritožnik zahteval razglasitev ničnosti odločbe Sveta o odpovedi delovnega razmerja pritožniku ob koncu poskusne dobe in odškodnino za povzročeno mu poklicno, finančno in nematerialno škodo.

Pritožnik v podporo svoji pritožbi navaja, da je SU i) spremenilo določene dokaze, predvsem s tem, da se je pri številnih ugotovitvah oprlo na nepravilno materialno presojo dokumentov, ki so mu bili predloženi; ii) kršilo pravice do obrambe pritožnika, ko ni upoštevalo oziroma odgovorilo na številne trditve, ki so bile podane pred njim; in iii) storilo dve pravni napaki pri razlagi prava Skupnosti glede pravic pritožnika, da konča poskusno dobo v normalnih okoliščinah in glede možnosti, da uprava dopolni obrazložitev izpodbijanega dokumenta med pisnim postopkom pred sodišči Skupnosti.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/52

Tožba, vložena 26. junija 2008 – Vion proti UUNT (PASSION FOR BETTER FOOD)

(Zadeva T-251/08)

(2008/C 223/92)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Vion NV (Best, Nizozemska) (zastopnik: A. Klinger, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlogi tožeče stranke

—	Razveljavi naj se odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 25. aprila 2008 (zadeva R 562/2007-4);

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „PASSION FOR BETTER FOOD“ za proizvode iz razredov 5, 29 in 30 (prijava št. 5 039 946)

Odločba preizkuševalca: zavrnitev prijave

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (1), saj naj bi prijavljena znamka imela zadosten razlikovalni učinek.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1).

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/53

Tožba, vložena 26. junija 2008 – Associazione Giullemanidallajuve proti Komisiji

(Zadeva T-254/08)

(2008/C 223/93)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Associazione Giullemanidallajuve (Garibaldi, Italija) (zastopniki: L. Misson, G. Ernes in A. Kettels, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	ugotovi naj se nedelovanje Evropske Komisije;

—	odredi naj se ji izvrševanje svoje pristojnosti in da odgovori na tožbo, ki jo je tožeča stranka vložila maja 2007;

—	uredijo naj se vse nujne podrobnosti v ta namen.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka navaja, da naj Komisija ne bi izpolnila svoje obveznosti ukrepanja s tem da naj ne bi, potem ko je bila pozvana, zavzela stališča glede tožbe, ki jo je tožeča stranka predložila pri Komisiji maja 2007 o domnevnih kršitvah členov 81 in 82 ES s strani Federazione Italiana Giuoco Calcio (FIGC), Comitato Olimpico Nazionale Italiano (CONI), Union of European Football Associations (UEFA) in Fédération Internationale de Football Association (FIFA).

Tožeča stranka meni, da dopis, ki ga je nanjo naslovila Komisija marca 2008 po pozivu k ukrepanju in potem ko jo je obvestila o tekočem obravnavanju njenega spisa, naj ne bi pomenil zavzetje stališča, ker v dopisu ni odgovorov na vprašanja, ki jih je predložila tožeča stranka.

Tožeča stranka poleg tega navaja, da ima na področju konkurence tožnik pravico do tega, da Komisija podrobno preuči njeno tožbo ter da zavzame obrazloženo stališče.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/53

Tožba, vložena 30. junija 2008 – Biotronik proti UUNT (BioMonitor)

(Zadeva T-257/08)

(2008/C 223/94)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Biotronik Meß- und Therapiegeräte GmbH (Berlin, Nemčija) (zastopnika: U. Sander in R. Böhm, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlogi tožeče stranke

—	Razveljavi naj se odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 24. aprila 2008 v zadevi R 466/2007-4;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „BioMonitor“ za proizvode in storitve iz razredov 9, 10 in 38, pri čemer je bil seznam proizvodov naknadno spremenjen, tako da so na njem ostali le proizvodi iz razreda 10 (prijava št. 4 556 023)

Odločba preizkuševalca: zavrnitev prijave

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 7(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 40/94 (1), saj naj bi prijavljena znamka imela zadosten razlikovalni učinek, poleg tega pa naj ne bi bila opisna.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1).

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/54

Tožba, vložena 30. junija 2008 – Rath proti UUNT – Portela & Ca. (DIACOR)

(Zadeva T-258/08)

(2008/C 223/95)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Matthias Rath (Cape Town, Južna Afrika) (zastopniki: U. Vogt, C. Kleiner in S. Ziegler, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Portela & Ca., SA (Mamede do Coronado, Portugalska)

Predlogi tožeče stranke

—	Naj se razveljavi odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 30. aprila 2008 v zadevi R 1630/2006-2; in

—	toženi stranki in, če je treba, drugi stranki pred odborom za pritožbe naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Tožeča stranka.

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka „DIACOR“ za proizvode in storitve iz razredov 5, 16 in 41.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Druga stranka pred odborom za pritožbe.

Navajan znak ali znamka: Portugalska registracija št. 137311 znamke „DIACOL“ za proizvode iz razreda 79, v skladu z nacionalno klasifikacijo proizvodov, ki je veljalo v času registracije.

Odločba oddelka za ugovore: Sprejetje ugovora za vse sporne proizvode iz razreda 5.

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi: (i) Kršitev člena 22(6) Uredbe Komisije št. 2868/95 (1), ker številni dokumenti, ki jih je predložila druga stranka pred odborom za pritožbe, niso bili v angleščini in tožeči stranki prevodi niso bili zagotovljeni, da bi presodila vsebino dokazov o uporabi; (ii) kršitev člena 43(2) in (3) Uredbe Sveta št. 40/94, ker je odbor za pritožbe napačno menil, da je druga stranka v postopku pred njim predložila dovolj dokazov o uporabi prejšnje znamke na Portugalskem za vse proizvode, za katere je bila registrirana; in (iii) kršitev člena 8(1) Uredbe Sveta št. 40/94, ker nasprotujoči si znamki ne kažeta nobene vidne, slišne ali pojmovne podobnosti, kar bi sprožilo verjetnost zmede.

(1) Uredba Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti (UL L 303, str. 1).

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/54

Tožba, vložena 3. julija 2008 – Indo Internacional proti UUNT – Visual (VISUAL MAP)

(Zadeva T-260/08)

(2008/C 223/96)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Indo Internacional, SA (Sant Cugat del Vallės, Španija) (zastopnika: X. Fàbrega Sabaté in M. Curell Aguilà, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Visual SA (Saint Apollinaire, Francija)

Predlogi tožeče stranke

—	Naj se razveljavi odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke ali modeli) z dne 15. aprila 2008 v zadevi R 700/2007 1; in

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Tožeča stranka.

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka „VISUAL MAP“ za storitve iz razreda 44 – prijava št. 3932936.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Druga stranka pred odborom za pritožbe.

Navajana znamka ali znak: Francoska registracija št. 043 303 854 besedne znamke „VISUAL“ za storitve iz razreda 44.

Odločba oddelka za ugovore: Zavrnitev prijave znamke Skupnosti v celoti.

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1) Uredbe Sveta št. 40/94, ker med nasprotujočima si znamkama ni verjetnosti zmede.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/55

Tožba, vložena 8. julija 2008 – Canon Communications proti UUNT – Messe Düsseldorf (MEDTEC)

(Zadeva T-262/08)

(2008/C 223/97)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Canon Communications LLC (Los Angeles, Združene države) (zastopnik: M. Mak, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Messe Düsseldorf GmbH (Düsseldorf, Nemčija)

Predlogi tožeče stranke

—	Naj se razveljavi odločba odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 30. aprila 2008 v zadevi R 817/2005 1; in

—	tožeči stranki/drugi stranki pred odborom za pritožbe naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Tožeča stranka.

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka „MEDTEC“ za proizvode in storitve iz razredov 16, 35 in 41.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Druga stranka pred odborom za pritožbe.

Navajana znamka ali znak: Nemška registracija št. 39 975 563 besedne znamke „Metec“ za proizvode in storitve iz razredov 16, 35 in 41; mednarodna registracija št. 752 637 besedne znamke „Metec“ za proizvode in storitve iz razredov 16, 35 in 41.

Odločba oddelka za ugovore: Ugoditev ugovoru za vse izpodbijane proizvode in storitve.

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi: Odločba odbora za pritožbe naj se razveljavi, ker obstaja znatna verjetnost, da so nacionalne znamke, navedene v postopkih z ugovorom, neveljavne; podredno, kršitev člena 8(1) Uredbe Sveta št. 40/94, ker med zadevnimi storitvami ni podobnosti in zato ni verjetnosti zmede med nasprotujočima si znamkama ali, še podredno, da zadevne storitve niso dovolj podobne, da bi se lahko sklepalo, da obstaja verjetnost zmede. Podredno bi bilo treba dokazati, da je odbor za pritožbe naredil napako, ker ni preučil dejstva, da je zadevna javnost visoko specializirana in zato ne bo zmede o nasprotujočih si znamkah. Nazadnje, kot podredni tožbeni razlog, je treba dokazati, da je odbor za pritožbe naredil napako, ko ni upošteval dejstva, da je druga stranka pred odborom za pritožbe dopuščala tožeči stranki uporabo zadevne znamke Skupnosti več kot pet let.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/55

Tožba, vložena 7. julija 2008 – Becker Flugfunkwerk proti UUNT – Harman Becker Automotive Systems (BECKER AVIONIC SYSTEMS)

(Zadeva T-263/08)

(2008/C 223/98)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Becker Flugfunkwerk GmbH (Rheinmünster, Nemčija) (zastopnik: O. Griebenow, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Harman Becker Automotive Systems GmbH (Karlsbad, Nemčija)

Predlogi tožeče stranke

—	Naj se razveljavi odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 10. aprila 2008 v zadevi R 398/2007-1; in

—	naj se zavrne ugovor št. B 503 v zvezi s prijavo znamke Skupnosti št. 1829563.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Tožeča stranka.

Zadevna znamka Skupnosti: Figurativna znamka „BECKER AVIONIC SYSTEMS“ za proizvode iz razreda 9, prijava št. 1829563.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe.

Navajana znamka ali znak: Registracija št. 1 258 929 besedne znamke „BECKER“ v Združenem kraljestvu za proizvode iz razreda 9; nemška registracija št. 1 039 843 figurativne znamke „BECKER“ za proizvode iz razreda 9; nemška registracija št. 1 016 927 figurativne znamke „BECKER“ za proizvode iz razreda 37; finska registracija št. 116 880 besedne znamke „BECKER“ za proizvode iz razreda 9; grška registracija št. 82339 besedne znamke „BECKER“ za proizvode iz razreda 9; mednarodna registracija št. 473 178 besedne znamke „BECKER“ za proizvode iz razreda 9.

Odločba oddelka za ugovore: Sprejetje ugovora za vse sporne proizvode.

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1) Uredbe Sveta št. 40/94, ker med nasprotujočimi si znamkami ni verjetnosti zmede.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/56

Tožba, vložena 4. julija 2008 – Nemčija proti Komisiji

(Zadeva T-265/08)

(2008/C 223/99)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Zvezna republika Nemčija (zastopnika: M. Lumma in U. Karpenstein, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predloga tožeče stranke

—	Za nično naj se razglasi odločba Komisije C(2008) 1690 konč. z dne 30. aprila 2008 o zmanjšanju pomoči iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za operativni program v deželi Turingija, ki je v regiji cilja 1 v Zvezni republiki Nemčiji (1994-1999);

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Z izpodbijano odločbo je Komisija zmanjšala odobreno finančno pomoč iz ESRR za operativni program v deželi Turingija, ki je v regiji cilja 1 v Zvezni republiki Nemčiji (1994-1999).

V utemeljitev svoje tožbe uveljavlja tožeča stranka štiri tožbene razloge.

Prvič graja to, da Komisija ni ustrezno zajela pomembnih elementov dejanskega stanja v zvezi s točko 2.1 zadevnega operativnega programa (Ukrepi v podporo majhnih in srednje velikih podjetij: spodbujanje donosnih naložb).

Drugič uveljavlja tožeča stranka kršitev člena 24(2) Uredbe (EGS) št. 4253/88 (1), ker naj ne bi bilo nepravilnosti v smislu te določbe. V zvezi s tem uveljavlja zlasti, da ta določba ne pooblašča Komisijo za finančne popravke napak uprave ali domnevno nezadostnih sistemov upravljanja in nadzora.

Poleg tega tožeča stranka navaja, da Komisija v skladu z Uredbo št. 4253/88 ni pooblaščena za ekstrapolirane finančne popravke, saj naj bi se člen 24 tega predpisa nanašal na konkretne primere in zneske, ki se jih lahko številčno določi, ter ne na hipotetične sklepe o obstoju sistematičnih napak uprave na podlagi ene odkrite napake.

Nazadnje graja tožeča stranka, da gre tudi ob predpostavki, da so ekstrapolirani finančni popravki dopustni, za kršitev členov 23 in 24 Uredbe št. 4253/88, ker naj bi bile ekstrapolacije napačne. V zvezi s tem uveljavlja, da Komisija ne bi smela opraviti ekstrapolacij na podlagi analize Računskega sodišča Evropskih skupnosti glede šibkih točk, da naj bi bila Komisija soodgovorna za svoje kritike in da naj bi se s spornimi ekstrapolacijami kršilo načelo sorazmernosti.

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 o izvajanju Uredbe (EGS) št. 2052/88 glede koordinacije aktivnosti različnih Strukturnih skladov na eni strani med seboj in na drugi strani z aktivnostmi Evropske investicijske banke in drugih obstoječih finančnih instrumentov (UL L 374, str. 1).

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/57

Tožba, vložena 11. julija 2008 – Italija proti Komisiji

(Zadeva T-274/08)

(2008/C 223/100)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopnik: S. Fiorentino, avvocato dello Stato)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba Komisije C(2008)1711 z dne 30. aprila 2008 o potrditvi obračunov plačilnih agencij držav članic v zvezi z izdatki, ki jih financira Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKUJS) za proračunsko leto 2007, naj se razglasi za nično;

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Odločba, ki je predmet te zadeve, se izpodbija v delu, v katerem nalaga plačilo obresti na zneske, ki bremenijo proračun italijanske države v smislu člena 32(5) Uredbe (ES) št. 1290/05, in zlasti v delu, v katerem so obračunane obresti od dneva plačila nedolgovanega zneska na zneske, ki niso bili izterjani v osmih letih po datumu prve upravne ali sodne ugotovitve ali, če je izterjava v postopku pred nacionalnimi sodnimi organi, pri čemer država članica krije 50 %, ostalih 50 % pa je kritih iz proračuna Skupnosti.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja kršitev člena 32(5) Uredbe (ES) št. 1290/05. Te določbe ni mogoče razlagati tako, da morajo biti izračunane obresti v primeru, če je izterjava izpodbijana pred sodiščem, bodisi ker dobesedno besedilo odstavka 5 tega ne določa (drugače kot je določeno v odstavku 1) bodisi ker je začetek teka obresti lahko določen le na podlagi ugotovitev v sodnem postopku.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/57

Tožba, vložena 11. julija 2008 – Italija proti Komisiji

(Zadeva T-275/08)

(2008/C 223/101)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopnik: S. Fiorentino, avvocato dello Stato)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

Razglasitev ničnosti odločbe Komisije št. C(2008) 1709 konč. z dne 30. aprila 2008 o potrditvi obračunov nekaterih plačilnih agencij v Nemčiji, Italiji in na Slovaškem v zvezi z izdatki, financiranimi iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), za proračunsko leto 2006, v delu, v katerem upošteva obresti od zneskov, ki jih nosi država Italija v smislu člena 12(5) Uredbe (ES) št. 1290/05, in zlasti v delu, v katerem obračunava obresti, ki tečejo od dneva plačila nedolga, od zneskov, ki niso bili izterjani v roku osmih let od dneva prve upravne ali sodne odločbe in pred nacionalnimi sodišči teče sodni postopek, ki jih v višini 50 % nosi država članica, v višini 50 % pa proračun Skupnosti.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so podobni kot v zadevi Italijanska republika proti Komisiji, T-274/08.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/60

Sklep Sodišča za uslužbence (drugi senat) z dne 21. februarja 2008 – Vande Velde proti Komisiji

(Zadeva F-60/05) (1)

(Javni uslužbenci - Pogodbeni uslužbenec - Prepozna pritožba - Očitno nedopustna tožba)

(2008/C 223/112)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Patricke Vande Velde (Linkebeek, Belgija) (zastopnik: L. Vogel, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: J. Currall in G. Berscheid, zastopnika)

Intervenientka v podporo toženi stranki: Svet Evropske unije (zastopnika: M. Arpio Santacruz in I. Sulce, zastopnika)

Predmet zadeve

Javni uslužbenci – Na eni strani razglasitev ničnosti odločbe Komisije o zavrnitvi zahteve, ki jo je vložila tožeča stranka, bivši pomožni uslužbenec, zoper odločbo, ki je določila njeno razporeditev in plačilo kot pogodbenemu uslužbencu, ter na drugi strani odškodninski zahtevek (prej T-268/05).

Izrek sklepa

1)	Tožba se zavrže kot očitno nedopustna.

2)	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 229, 17.09.2005, str. 30 (zadeva sprva vpisana v vpisnik pri Sodišči prve stopnje Evropskih skupnosti pod št. T-268/05 in odstopljena Sodišču za uslužbence Evropske unije s sklepom z dne 15. 12. 2005).

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/60

Sklep Sodišča za uslužbence (drugi senat) z dne 21. februarja 2008 – Arana de la Cal proti Komisiji

(Zadeva F-63/05) (1)

(Javni uslužbenci - Pogodbeni uslužbenec - Prepozna pritožba - Očitno nedopustna tožba)

(2008/C 223/113)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Miriam Arana de la Cal (Bruselj, Belgija) (zastopnik: L. Vogel, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: J. Currall in G. Berscheid, zastopnika)

Intervenient v podporo tožene stranke: Svet Evropske unije (zastopnika: M. Arpio Santacruz in I. Sulce, zastopnika)

Predmet zadeve

Na eni strani razglasitev ničnosti odločbe Komisije o zavrnitvi zahteve, ki jo je vložila tožeča stranka, bivši pomožni uslužbenec, zoper odločbo, ki določa njeno razvrstitev in plačilo kot pogodbenemu uslužbencu, in na drugi strani odškodninski zahtevek (prej T-271/05).

Izrek sklepa

1)	Tožba se zavrže kot očitno nedopustna.

2)	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 229, 17.9.2005, str. 31 (zadeva najprej vpisana pri Sodišču prve stopnje Evropskih Skupnosti pod številko T-271/05 in posredovana Sodišču za uslužbence Evropske unije s sklepom z dne 15. 12. 2005).

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/61

Sklep Sodišča za uslužbence (drugi senat) z dne 5. junija 2008 – Timmer proti Računskemu sodišču

(Zadeva F-123/06) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Ocenjevanje - Pritožbeni rok - Novo dejstvo - Nedopustnost)

(2008/C 223/114)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Marianne Timmer (Saint-Sauves-d'Auvergne, Francija) (zastopnik: F. Rollinger, odvetnik)

Tožena stranka: Računsko sodišče Evropskih skupnosti (zastopniki: T. Kennedy, J.-M. Stenier in G. Corstens, zastopniki)

Predmet zadeve

Na eni strani razglasitev ničnosti vseh ocenjevalnih poročil tožeče stranke, ki jih je sestavil g. L., ter povezanih oziroma podrednih odločb, vključno z odločbo o imenovanju g. L, in na drugi strani odškodninski zahtevek.

Izrek sklepa

1)	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2)	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 326, 30.12.2006, str. 84.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/61

Sklep Sodišča za uslužbence (drugi senat) z dne 21. aprila 2008 – Boudova in drugi proti Komisiji

(Zadeva F-78/07) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Imenovanje - Razvrstitev v naziv - Pomožni uslužbenci, imenovani za uradnike - Natečaji, objavljeni pred začetkom veljavnosti novih Kadrovskih predpisov - Akt, ki posega v položaj - Dopustnost tožbe)

(2008/C 223/115)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Boudova in drugi (Luxembourg, Luksemburg) (zastopnik: M.-A. Lucas, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: J. Currall in G. Berscheid, zastopnika)

Predmet zadeve

Razglasitev ničnosti odločbe o zavrnitvi predloga za revizijo razvrstitve v naziv tožečih strank, nekdanjih pomožnih uslužbencev, imenovanih za uradnike na podlagi uspešno opravljenih splošnih natečajev za razred B5/B4 – Odškodninski zahtevek.

Izrek sklepa

1)	Tožba se zavrže kot očitno nedopustna.

2)	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 247, 20.10.2007, str. 42.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/61

Sklep predsednika drugi senata Sodišča za uslužbence z dne 26. junija 2008 – Nijs proti Računskemu Sodišču

(Zadeva F-108/07) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Člen 44(1)(c) Poslovnika Sodišča prve stopnje - Povzetek tožbenih razlogov v tožbi - Neobstoj predhodne pritožbe - Očitna nedopustnost)

(2008/C 223/116)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Bart Nijs (Bereldange, Luxembourg) (zastopnik: F. Rollinger, odvetnik)

Tožena stranka: Računsko sodišče (zastopniki: T. Kennedy, J.-M. Stenier in G. Corstens, zastopniki)

Predmet zadeve

Razglasitev ničnosti odločbe Računskega sodišča o podaljšanju mandata njegovemu generalnemu sekretarju za šest let od 1. julija 2007 in, podredno, razglasitev ničnosti odločbe OPI, da tožeča stranka ne napreduje v naziv LA5 v okviru napredovalnega obdobja 2004, ki je bila sprejeta po razglasitvi sodbe Sodišča prve stopnje z dne 3. oktobra 2006 v zadevi Nijs proti Računskemu sodišču (T-171/05).

Izrek sklepa

1)	Tožba se zavrže kot očitno nedopustna.

2)	B. Nijs nosi vse stroške.

(1) UL C 22, 26.1.2008, str. 56.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/62

Sklep Sodišča za uslužbence (drugi senat) z dne 26. junija 2008 – Nijs proti Računskemu sodišču

(Zadeva F-136/07) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Predhodna pritožba - Pomanjkljivost - Rok za tožbo - Prepoznost - Očitna nedopustnost)

(2008/C 223/117)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Bart Nijs (Bereldange, Luksemburg) (zastopnika: sprva F. Rollinger, nato F. Rollinger in A. Hertzog, odvetnika)

Tožena stranka: Računsko sodišče Evropskih skupnosti (zastopniki: T. Kennedy, J.-M. Stenier in G. Corstens, zastopniki)

Predmet zadeve

Razglasitev ničnosti odločbe Organa, pristojnega za imenovanja (OPI) z dne 5. septembra 2007 o premestitvi tožeče stranke v nižji naziv, AD 9, plačilni razred 5, zaradi disciplinskega postopka, in na drugi strani, odločbe o njegovi razrešitvi s funkcij, odločbe o začetku upravne preiskave zoper njega, ter odločbe, da v letu 2007 ne napreduje v naziv AD 11 – Zahtevek za povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode.

Izrek sklepa

1)	Tožba se zavrže kot očitno nedopustna.

2)	B. Nijsu se naloži plačilo vseh stroškov.

(1) UL C 79, 29.3.2008, str. 37.

30.8.2008

Uradni list Evropske unije

C 223/62

Tožba, vložena 30. junija 2008 – Klug proti Evropski agenciji za zdravila

(Zadeva F-59/08)

(2008/C 223/119)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Bettina Klug (Wiesbaden, Nemčija) (zastopnik: S. Zickgraf, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska agencija za zdravila

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti ocenjevalnega poročila tožeče stranke za obdobje od 31. 12. 2004 do 31. 12. 2006, ki ga je izdelala tožena stranka in naložitev plačila odškodnine za škodo in bolečine.

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka predlaga naj se,

—	ugotovi, da je ocenjevalno poročilo tožeče stranke za obdobje od 31. 12. 2004 do 31. 12. 2006, ki ga je izdelala tožena stranka, nično;

—	ugotovi, da je nepodaljšanje pogodbe o zaposlitvi tožeče stranke nično;

—	toženi stranki naloži plačilo odškodnine v višini 200 000 eurov v korist tožeče stranke;

—	toženi stranki naloži plačilo odškodnine za bolečine v višini 35 000 eurov v korist tožeče stranke; Evropski agenciji za zdravila naloži plačilo stroškov.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 223

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 51 30. avgust 2008

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Sodišče
2008/C 223/01	Zadnja objava Sodišča Evropskih skupnosti v Uradnem listu Evropske unije UL C 209, 15.8.2008	1