Uradni list C 166/14.

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 20. marca 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunale di Bergamo – Italija) – kazenski postopek zoper Luco Mencija

(Zadeva C-524/15) (1)

((Predhodno odločanje - Davek na dodano vrednost (DDV) - Direktiva 2006/112/ES - Neplačilo dolgovanega DDV - Sankcije - Nacionalna zakonodaja, ki določa upravno sankcijo in kazensko sankcijo za ista dejanja - Listina Evropske unije o temeljnih pravicah - Člen 50 - Načelo ne bis in idem - Kazenska narava upravne sankcije - Obstoj istega kaznivega dejanja - Člen 52(1) - Omejitve načela ne bis in idem - Pogoji))

(2018/C 166/02)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale di Bergamo

Stranka v postopku v glavni stvari

Luca Menci

ob udeležbi: Procura della Repubblica

Izrek

Člen 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, na podlagi katere je mogoče zoper osebo zaradi opustitve plačila dolgovanega davka na dodano vrednost v zakonskih rokih začeti kazenski postopek, čeprav je bila tej osebi za ista dejanja že naložena pravnomočna upravna sankcija kazenske narave v smislu tega člena 50, če ta ureditev:

—	sledi cilju splošnega interesa, s katerim se lahko utemelji taka kumulacija postopkov in sankcij, to je boj proti kaznivim dejanjem na področju davka na dodano vrednost, pri čemer morajo imeti ti postopki in sankcije komplementarne cilje,

—	zajema pravila, s katerimi se zagotavlja uskladitev, ki dodatno breme, ki za zadevne osebe izhaja iz kumulacije postopkov, omejuje na nujno potrebno, in

—	določa pravila, ki omogočajo zagotavljanje, da je strogost vseh naloženih sankcij omejena na to, kar je nujno potrebno glede na težo zadevnega kaznivega dejanja.

Nacionalno sodišče se mora ob upoštevanju vseh okoliščin v postopku v glavni stvari prepričati, da breme, ki za zadevno osebo konkretno izhaja iz uporabe zadevne nacionalne ureditve v postopku v glavni stvari ter iz kumulacije postopkov in sankcij, ki je dovoljena po tej ureditvi, ni pretirano glede na težo storjenega kaznivega dejanja.

(1) UL C 414, 14.12.2015.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/3

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 22. marca 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Lietuvos Aukščiausiasis Teismas – Litva) – postopek, ki so ga začeli Agnieška Anisimovienė in drugi (C-688/15)/„Indėlių ir investicijų draudimas“ VĮ (C-109/16)

(Združeni zadevi C-688/15 in C-109/16) (1)

((Predhodno odločanje - Sistemi zajamčenih vlog in odškodninske sheme za vlagatelje - Direktiva 94/19/ES - Člen 1, točka 1 - Vloge - Začasna stanja, ki so posledica običajnih bančnih transakcij - Direktiva 97/9/ES - Člen 2(2), drugi pododstavek - Denar, ki se dolguje ali ki pripada vlagateljem in ga ima investicijsko podjetje v njihovem imenu v zvezi z investicijskim poslom - Kreditna institucija, ki je izdajateljica vrednostnih papirjev - Sredstva, ki so jih posamezniki dali tej instituciji iz naslova vpisa bodočih vrednostnih papirjev - Uporaba Direktive 2004/39/ES - Stečaj te institucije pred izdajo zadevnih vrednostnih papirjev - Javno podjetje, ki je zadolženo za sisteme zajamčenih vlog in odškodninske sheme za vlagatelje - Možnost sklicevanja na direktivi 94/19/ES in 97/9/ES zoper to podjetje))

(2018/C 166/03)

Jezik postopka: litovščina

Predložitveno sodišče

Lietuvos Aukščiausiasis Teismas

Stranke v postopku v glavni stvari

Agnieška Anisimovienė in drugi

ob udeležbi: bankas „Snoras“ AB, v likvidaciji, „Indėlių ir investicijų draudimas“ VĮ, bankas „Finasta“ AB (C-688/15)

„Indėlių ir investicijų draudimas“ VĮ

ob udeležbi: Alvydas Raišelis, bankas „Snoras“ AB, v likvidaciji (C-109/16)

Izrek

Določbe Direktive 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje in določbe Direktive 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009, je treba razlagati tako, da so terjatve, ki se nanašajo na sredstva, ki so bila knjižena v breme računov pri kreditni instituciji, katerih imetniki so bili posamezniki, in prenesena na račune, odprte na ime te institucije, iz naslova vpisa bodočih vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj bi morala biti ta institucija, v okoliščinah, v katerih do izdaje teh vrednostnih papirjev v končni fazi ni prišlo zaradi stečaja te institucije, zajete tako z odškodninskimi shemami za vlagatelje iz Direktive 97/9 kot s sistemi zajamčenih vlog iz Direktive 94/19.

Člen 2(3) Direktive 97/9 je treba razlagati tako, da v položaju, v katerem so terjatve zajete tako s sistemom zajamčenih vlog iz Direktive 94/19 kot z odškodninskimi shemami za vlagatelje iz Direktive 97/9 in v katerem nacionalni zakonodajalec takih terjatev ni usmeril na shemo po eni ali drugi od teh direktiv, sodišče, ki zadevo obravnava, na podlagi te določbe ne sme samo določiti sheme, ki jo lahko koristijo imetniki teh terjatev. Nasprotno, v takem primeru ti imetniki izberejo, po kateri od obeh shem, ki sta določeni v nacionalnem pravu zaradi prenosa teh dveh direktiv, bodo prejeli odškodnino.

Člen 1, točka 1, Direktive 94/19, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/14, ter člen 1, točka 4, in člen 2(2), drugi pododstavek, Direktive 97/9 je treba razlagati tako, da se posamezniki nanje lahko sklicujejo pred nacionalnim sodiščem v utemeljitev odškodninskih zahtevkov proti javnemu podjetju, ki je v državi članici zadolženo za sisteme zajamčenih vlog in odškodninske sheme za vlagatelje.

(1) UL C 106, 21.3.2016.

UL C 156, 2.5.2016.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/4

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 20. marca 2018 – Evropska komisija/Republika Avstrija

(Zadeva C-187/16) (1)

((Neizpolnitev obveznosti države - Direktivi 92/50/EGS in 2004/18/ES - Javna naročila storitev - Državna tiskarna - Izdelovanje osebnih dokumentov in drugih uradnih dokumentov - Oddaja naročil podjetju zasebnega prava brez predhodnega postopka za oddajo javnega naročila - Posebni varnostni ukrepi - Zaščita bistvenih interesov držav članic))

(2018/C 166/04)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: A. Tokár in B.-R. Killmann, agenta)

Tožena stranka: Republika Avstrija (zastopnik: M. Fruhmann, agent)

Izrek

Republika Avstrija s tem, da je naročila storitev za izdelavo biometričnih potnih listov, potnih listov v nujnih primerih, osebnih izkaznic, dovoljenj za pirotehniko, vozniških dovoljenj v velikosti kreditne kartice in prometnih dovoljenj v velikosti kreditne kartice neposredno oddala družbi Österreichische Staatsdruckerei GmbH, ne da bi izvedla javni razpis na ravni Evropske unije, in s tem, da je ohranila v veljavi nacionalne določbe, ki od javnih naročnikov zahtevajo, da ta naročila storitev, ne da bi izvedli javni razpis na ravni Unije, oddajo neposredno tej družbi, ni izpolnila obveznosti iz členov 4(2) in 8 Direktive Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev v povezavi s členi od 11 do 37 te direktive ter iz členov 14 in 20 Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev v povezavi s členi od 23 do 55 te direktive.

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	Republika Avstrija nosi svoje stroške ter štiri petine stroškov Evropske komisije. Komisija nosi eno petino svojih stroškov.

(1) UL C 191, 30.5.2016.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/5

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 13. marca 2018 – Industrias Químicas del Vallés, SA/Evropska komisija

(Zadeva C-244/16 P) (1)

((Pritožba - Fitofarmacevtska sredstva - Izvedbena uredba (EU) 2015/408 - Dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet in priprava seznama kandidatk za zamenjavo - Vključitev aktivne snovi metalaksil na ta seznam - Ničnostna tožba - Dopustnost - Člen 263, četrti odstavek, PDEU - Predpis, ki ne potrebuje izvedbenih ukrepov - Oseba, na katero se akt posamično nanaša))

(2018/C 166/05)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Pritožnik: Industrias Químicas del Vallés, SA (zastopniki: C. Fernández Vicién, C. Vila Gisbert in I. Moreno-Tapia Rivas, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopniki: I. Galindo Martín in P. Ondrůšek, agenti)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Družbi Industrias Químicas del Vallés SA se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 260, 18.7.2016.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/5

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 15. marca 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht Düsseldorf – Nemčija) – Deichmann SE/Hauptzollamt Duisburg

(Zadeva C-256/16) (1)

((Predhodno odločanje - Dopustnost - Preprečevanje dampinga - Veljavnost uredbe, katere namen je izvršitev sodbe Sodišča, s katero sta bili prejšnji uredbi razglašeni za neveljavni - Obveznost izvršitve - Pravna podlaga - Uredba (ES) št. 1225/2009 - Člen 14 - Določitev elementov pobiranja protidampinških dajatev s strani držav članic - Odredba, da nacionalni carinski organi zadržijo vračilo protidampinških dajatev - Nadaljevanje postopka, ki je bil podlaga za uredbi, razglašeni za neveljavni - Člen 10 - Prepoved retroaktivnosti - Carinski zakonik Skupnosti - Člen 221 - Zastaranje - Člen 236 - Povračilo nedolgovanih dajatev))

(2018/C 166/06)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Finanzgericht Düsseldorf

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Deichmann SE

Tožena stranka: Hauptzollamt Duisburg

Izrek

Preučitev postavljenega vprašanja ni razkrila nobenega elementa, ki bi lahko vplival na veljavnost Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/223 z dne 17. februarja 2016 o uvedbi postopka za oceno nekaterih zahtevkov za tržnogospodarsko obravnavo ter individualno obravnavo kitajskih in vietnamskih proizvajalcev izvoznikov ter izvajanju sodbe Sodišča v združenih zadevah C 659/13 in C 34/14.

(1) UL C 260, 18.7.2016.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/6

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 22. marca 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Conseil d'État – Francija) – Marc Jacob/Ministre des Finances et des Comptes publics (C-327/16), Ministre des Finances et des Comptes publics/Marc Lassus (C-421/16)

(Združeni zadevi C-327/16 in C-421/16) (1)

((Predhodno odločanje - Neposredno obdavčenje - Svoboda ustanavljanja - Združitve, delitve, prenosi sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav - Direktiva 90/434/EGS - Člen 8 - Zamenjava vrednostnih papirjev - Kapitalski dobiček, ustvarjen pri tej zamenjavi - Odlog obdavčitve - Izgube ob poznejšem prenosu prejetih vrednostnih papirjev - Pristojnost obdavčitve države rezidentstva - Različno obravnavanje - Utemeljitev - Ohranitev razdelitve davčne pristojnosti med državami članicami))

(2018/C 166/07)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Conseil d'État

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnika: Marc Jacob (C-327/16), Ministre des Finances et des Comptes publics (C-421/16)

Nasprotni stranki v postopku s kasacijsko pritožbo: Ministre des Finances et des Comptes publics (C-327/16), Marc Lassus (C-421/16)

Izrek

Člen 8 Direktive Sveta 90/434/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic, kakor je bila spremenjena z Aktom o pogojih pristopa Kraljevine Norveške, Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske, kot je bil prilagojen s Sklepom Sveta Evropske unije 95/1/ES, Euratom, ESPJ, z dne 1. januarja 1995, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje zakonodaji države članice, v skladu s katero se kapitalski dobiček, ki nastane ob transakciji zamenjave vrednostnih papirjev, ki spada na področje uporabe te direktive, ugotovi ob tej transakciji, njegovo obdavčenje pa se odloži do leta, v katerem nastane dogodek, s katerim se ta odlog obdavčenja konča in ki je v obravnavanem primeru prenos vrednostnih papirjev, prejetih ob zamenjavi.

Člen 8 Direktive Sveta 90/434, kakor je bila spremenjena z Aktom o pogojih pristopa Kraljevine Norveške, Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske, kot je bil prilagojen s Sklepom 95/1, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje zakonodaji države članice, ki določa obdavčenje kapitalskega dobička od transakcije zamenjave vrednostnih papirjev, ki se odloži do poznejšega prenosa vrednostnih papirjev, prejetih ob zamenjavi, čeprav ta prenos ne spada v davčno pristojnost te države članice.

Člen 49 PDEU je treba razlagati tako, da nasprotuje zakonodaji države članice, ki za primer, da ta država članica ni davčno pristojna za poznejši prenos vrednostnih papirjev, prejetih ob zamenjavi, ob takem prenosu določa obdavčitev kapitalskega dobička, ki je bil odložen, ne da bi se upoštevala morebitna izguba, ki nastane ob takem prenosu, čeprav se taka izguba upošteva, kadar je davčni zavezanec, imetnik vrednostnih papirjev, na datum navedenega prenosa davčni rezident navedene države članice. Države članice morajo podrobna pravila za odštetje in izračun te izgube določiti ob spoštovanju prava Unije in v obravnavanem primeru zlasti svobode ustanavljanja.

(1) UL C 305, 22.8.2016.

UL C 392, 24.10.2016.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/7

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 15. marca 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Conseil d'État – Francija) – Christian Picart/Ministre des Finances et des Comptes publics

(Zadeva C-355/16) (1)

((Predhodno odločanje - Sporazum o prostem gibanju oseb med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami in Švicarsko konfederacijo - Neposredno obdavčenje - Prenos kraja stalnega prebivališča iz države članice v Švico - Obdavčitev nerealiziranega kapitalskega dobička, povezanega z znatnimi deleži v kapitalu družb s sedežem v izvorni državi članici, ob takem prenosu - Področje uporabe Sporazuma))

(2018/C 166/08)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Conseil d'État

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: Christian Picart

Nasprotna stranka v postopku s kasacijsko pritožbo: Ministre des Finances et des Comptes publics

Izrek

Ker položaj, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, ne spada na področje uporabe ratione personae pojma „samozaposlene osebe“ v smislu Sporazuma o prostem gibanju oseb med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami in Švicarsko konfederacijo, ki je bil podpisan v Luxembourgu 21. junija 1999, je treba določbe tega sporazuma razlagati tako, da ne nasprotujejo zakonodaji države podpisnice tega sporazuma, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki – kadar fizična oseba prenese svoje stalno prebivališče iz te države v drugo državo pogodbenico tega sporazuma, obenem pa ohrani svojo gospodarsko dejavnost v prvi od teh dveh držav, vendar se ne vozi vsak dan ali vsaj enkrat na teden iz kraja svoje gospodarske dejavnosti v kraj svojega stalnega prebivališča – določa takojšnjo obdavčitev nerealiziranega kapitalskega dobička, povezanega z znatnimi deleži, ki jih ima ta oseba v kapitalu družb, za katere velja pravo prve države, ob tem prenosu stalnega prebivališča, in ki odlog plačila dolgovanega davka dopušča, le če so vzpostavljena vsa jamstva, ki služijo zagotovitvi izterjave navedenega davka, medtem ko je oseba, ki ima tudi takšne deleže, vendar še vedno prebiva na ozemlju prve države članice, obdavčena šele ob odsvojitvi teh deležev.

(1) UL C 335, 12.9.2016.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/8

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 13. marca 2018 – European Union Copper Task Force/Evropska komisija

(Zadeva C-384/16 P) (1)

((Pritožba - Fitofarmacevtska sredstva - Izvedbena uredba (EU) 2015/408 - Dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet in priprava seznama kandidatk za zamenjavo - Vključitev aktivne snovi „bakrove spojine“ na ta seznam - Ničnostna tožba - Dopustnost - Člen 263, četrti odstavek, PDEU - Predpis, ki ne potrebuje izvedbenih ukrepov - Oseba, na katero se akt posamično nanaša))

(2018/C 166/09)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnik: European Union Copper Task Force (zastopniki: C. Fernández Vicién, C. Vila Gisbert, I. Moreno-Tapia Rivas, odvetnice, M. Miserendino, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopnika: A. Lewis in P. Ondrůšek, odvetnika)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Združenju European Union Copper Task Force se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 314, 29.8.2016.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/8

Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 15. marca 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal Superior de Justicia de Castilla y León – Španija) – Instituto Nacional de la Seguridad Social (INSS), Tesorería General de la Seguridad Social (TGSS)/José Blanco Marqués

(Zadeva C-431/16) (1)

((Predhodno odločanje - Socialna varnost delavcev migrantov - Uredba (EGS) št. 1408/71 - Členi 12, 46a, 46b in 46c - Dajatve iste vrste - Pojem - Pravilo za preprečevanje prekrivanja - Pojem - Pogoji - Nacionalno pravilo, ki določa dodatek k pokojnini za trajno in popolno nezmožnost opravljanja poklica za delavce, ki so stari 55 let ali manj - Mirovanje dodatka, če se delavec zaposli ali če pridobi starostno pokojnino))

(2018/C 166/10)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Superior de Justicia de Castilla y León

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnika: Instituto Nacional de la Seguridad Social (INSS), Tesorería General de la Seguridad Social (TGSS)

Druga stranka: José Blanco Marqués

Izrek

Nacionalna določba, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, na podlagi katere dodatek k pokojnini za trajno in popolno nezmožnost miruje v obdobju, v katerem upravičenec te pokojnine dobiva starostno pokojnino v drugi državi članici ali v Švici, je določba za zmanjšanje dajatve v smislu člena 12(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, v različici, ki je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo Sveta (ES) št. 118/97 z dne 2. decembra 1996, kakor je bila spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 592/2008 z dne 17. junija 2008.

Člen 46a(3)(a) Uredbe št. 1408/71, v različici, ki je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo št. 118/97, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 592/2008, je treba razlagati tako, da je treba pojem „zakonodaja prve države članice“, ki ga določa, razumeti tako, da vključuje razlago, ki jo je glede nacionalne zakonske določbe podalo nacionalno vrhovno sodišče.

Dodatek k pokojnini za trajno in popolno nezmožnost, ki se dodeli delavcu na podlagi zakonodaje države članice, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, in starostno pokojnino, ki jo dobi isti delavec v Švici, je treba obravnavati kot dajatvi iste vrste v smislu Uredbe št. 1408/71, v različici, ki je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo št. 118/97, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 592/2008.

Člen 46c(2)(a) Uredbe št. 1408/71, v različici, ki je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo št. 118/97, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 592/2008, je treba razlagati tako, da se nacionalno pravilo o prepovedi prekrivanja dajatev, kot je določeno v členu 6 Decreto 1646/1972 para la aplicación de la ley 24/1972, de 21 de junio, en materia de prestaciones del Régimen General de la Seguridad Social (uredba 1646/1972 za izvajanje zakona 24/1972 z dne 21. junija 1972 na področju dajatev v okviru splošnega sistema socialne varnosti) z dne 23. junija 1972, ne uporablja za dajatev, ki se izračuna v skladu s členom 46(1)(a)(i) Uredbe št. 1408/71, če te dajatve Priloga IV, del D, k tej uredbi ne določa.

(1) UL C 402, 31.10.2016.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/9

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 15. marca 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe High Court – Irska) – North East Pylon Pressure Campaign Limited, Maura Sheehy/An Bord Pleanála, Minister for Communications, Climate and Environment, Irlande, Attorney General

(Zadeva C-470/16) (1)

((Predhodno odločanje - Presoja vplivov nekaterih projektov na okolje - Direktiva 2011/92/EU - Pravica članov zadevne javnosti do revizijskega postopka - Prezgodaj vloženo pravno sredstvo - Pojma ne nedopustno dragih postopkov in odločitev, dejanj ali opustitev, za katere veljajo določbe te direktive o sodelovanju javnosti - Uporaba Aarhuške konvencije))

(2018/C 166/11)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

High Court

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: North East Pylon Pressure Campaign Limited, Maura Sheehy

Tožene stranke: An Bord Pleanála, Minister for Communications, Climate and Environment, Irlande, Attorney General

Izrek

Člen 11(4) Direktive 2011/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje je treba razlagati tako, da se zahteva, da nekateri sodni postopki niso nedopustno dragi, uporablja za postopek pred sodiščem države članice, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, v katerem se odloča, ali je pravno sredstvo mogoče dopustiti med postopkom za izdajo soglasja za izvedbo, kar pa še toliko bolj velja, če ta država članica ni določila, na kateri stopnji je pravno sredstvo mogoče vložiti.

Kadar vlagatelj pravnega sredstva uveljavlja hkrati razloge, ki se nanašajo na pravila o sodelovanju javnosti v postopkih odločanja o okoljskih zadevah, in razloge, ki se nanašajo na kršitev drugih pravil, se zahteva iz člena 11(4) Direktive 2011/92, da nekateri sodni postopki niso nedopustno dragi, uporablja zgolj za stroške v zvezi z delom revizijskega postopka, ki temelji na pravilih o sodelovanju javnosti.

Člen 9(3) in (4) Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ki je bila podpisana v Aarhusu 25. junija 1998 in v imenu Evropske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 2005/370/ES z dne 17. februarja 2005, je treba razlagati tako, da se zahteva, da zaradi zagotovitve učinkovitega sodnega varstva na področjih, ki jih zajema okoljsko pravo Unije, nekateri sodni postopki ne smejo biti nedopustno dragi, uporablja za del revizijskega postopka, ki ne bi bil zajet z enako zahtevo, kakršna na podlagi Direktive 2011/92 izhaja iz odgovora v točki 2 tega izreka, če skuša vlagatelj pravnega sredstva s tem revizijskim postopkom zagotoviti spoštovanje nacionalnega okoljskega prava. Ti določbi nimata neposrednega učinka, vendar mora nacionalno sodišče glede nacionalnega postopkovnega prava sprejeti razlago, ki je z njima kar najbolj skladna.

Država članica ne sme odstopiti od zahteve iz člena 9(4) Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah in člena 11(4) Direktive 2011/92, da nekateri sodni postopki ne smejo biti nedopustno dragi, če je razsojeno, da je revizijski postopek neresen ali sprožen iz nagajivosti, ali če ne obstaja zveza med zatrjevano kršitvijo nacionalnega okoljskega prava in škodo za to okolje.

(1) UL C 428, 21.11.2016.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/10

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 14. marca 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo l’Oberlandesgericht Innsbruck – Avstrija) – Georg Stollwitzer/ÖBB Personenverkehr AG

(Zadeva C-482/16) (1)

((Predhodno odločanje - Socialna politika - Člen 45 PDEU - Načelo prepovedi diskriminacije na podlagi starosti - Listina Evropske unije o temeljnih pravicah - Člen 21(1) - Direktiva 2000/78/ES - Členi 2, 6 in 16 - Referenčni datum za napredovanje - Diskriminatorna ureditev države članice, ki za namene določitve plače izključuje upoštevanje delovnih dob, dopolnjenih pred 18. letom starosti - Odprava določb, ki so v nasprotju z načelom enakega obravnavanja))

(2018/C 166/12)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberlandesgericht Innsbruck

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Georg Stollwitzer

Tožena stranka: ÖBB Personenverkehr AG

Izrek

Člen 45 PDEU ter člene 2, 6 in 16 Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo nacionalni ureditvi, kot je ta iz postopka v glavni stvari, s katero se zaradi odprave diskriminacije na podlagi starosti, do katere je prišlo z uporabo nacionalne ureditve, v skladu s katero se je za namene uvrstitve delavcev podjetja v plačne razrede upoštevala le delovna doba, dopolnjena po 18. letu starosti, ta starostna omejitev retroaktivno in za vse te delavce odpravi, dovoljuje pa se le upoštevanje izkušenj, ki so bile pridobljene pri podjetjih iz istega gospodarskega sektorja.

(1) UL C 428, 21.11.2016.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/11

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 21. marca 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Najvyšší súd Slovenskej republiky – Slovaška) – Volkswagen AG/Finančné riaditeľstvo Slovenskej republiky

(Zadeva C-533/16) (1)

((Predhodno odločanje - Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) - Direktiva 2006/112/ES - Členi od 167 do 171 - Pravica do odbitka DDV - Pravica do vračila DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila - Člen 178(a) - Podrobna pravila za uresničevanje pravice do odbitka DDV - Direktiva 2008/9/ES - Podrobna pravila za vračilo DDV - Prekluzivni rok - Načelo davčne nevtralnosti - DDV, ki je plačan in zaračunan več let po dobavi zadevnega blaga - Zavrnitev priznanja pravice do vračila, ker je potekel prekluzivni rok, ki je začel teči s trenutkom dobave blaga))

(2018/C 166/13)

Jezik postopka: slovaščina

Predložitveno sodišče

Najvyšší súd Slovenskej republiky

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica v postopku s kasacijsko pritožbo: Volkswagen AG

Nasprotna stranka v postopku s kasacijsko pritožbo: Finančné riaditeľstvo Slovenskej republiky

Izrek

Pravo Unije je treba razlagati tako, da nasprotuje ureditvi države članice, na podlagi katere se v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari in v katerih je bil davek na dodano vrednost (DDV) davčnemu zavezancu zaračunan in ga je ta plačal več let po dobavi zadevnega blaga, zavrne priznanje pravice do vračila DDV, ker je prekluzivni rok, določen v navedeni ureditvi za uresničitev te pravice, začel teči z dnem dobave blaga in potekel pred vložitvijo zahtevka za vračilo.

(1) UL C 22, 23.1.2017.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/12

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 20. marca 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Corte suprema di cassazione – Italija) – Garlsson Real Estate SA, v likvidaciji, Stefano Ricucci, Magiste International SA/Commissione Nazionale per le Società e la Borsa (Consob)

(Zadeva C-537/16) (1)

((Predhodno odločanje - Direktiva 2003/6/ES - Tržna manipulacija - Sankcije - Nacionalna zakonodaja, ki določa upravno sankcijo in kazensko sankcijo za ista dejanja - Listina Evropske unije o temeljnih pravicah - Člen 50 - Načelo ne bis in idem - Kazenska narava upravne sankcije - Obstoj istega kaznivega dejanja - Člen 52(1) - Omejitve načela ne bis in idem - Pogoji))

(2018/C 166/14)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Corte suprema di cassazione

Stranke v postopku v glavni stvari

Vložniki kasacijske pritožbe: Garlsson Real Estate SA, v likvidaciji, Stefano Ricucci, Magiste International SA

Nasprotna stranka: Commissione Nazionale per le Società e la Borsa (Consob)

Izrek

Člen 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki dovoljuje izvedbo postopka v zvezi z denarno upravno sankcijo kazenske narave zoper osebo zaradi nezakonitih ravnanj, ki pomenijo tržno manipulacijo, za katero je bila zoper njo že izrečena pravnomočna kazenska obsodba, če se s tako obsodbo ob upoštevanju škode, povzročene družbi s storjenim kaznivim dejanjem, to kaznivo dejanje lahko učinkovito, sorazmerno in odvračilno kaznuje.

2.	Načelo ne bis in idem, zagotovljeno v členu 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, posameznikom podeljuje pravico, ki jo je mogoče neposredno uporabiti v okviru spora, kot je ta v postopku v glavni stvari.

(1) UL C 22, 23.1.2017.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/12

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 21. marca 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Centrale Raad van Beroep – Nizozemska) – J. Klein Schiphorst/Raad van bestuur van het Uitvoeringsinstituut werknemersverzekeringen

(Zadeva C-551/16) (1)

((Predhodno odločanje - Socialna varnost - Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo - Koordinacija sistemov socialne varnosti - Uredba (ES) št. 883/2004 - Členi 7, 63 in 64 - Dajatve za brezposelnost - Brezposelna oseba, ki odide v drugo državo članico - Ohranitev upravičenosti do dajatev - Trajanje))

(2018/C 166/15)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Centrale Raad van Beroep

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: J. Klein Schiphorst

Nasprotna stranka v postopku s pritožbo: Raad van bestuur van het Uitvoeringsinstituut werknemersverzekeringen

Izrek

Člen 64(1)(c) Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalnemu ukrepu, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, s katerim je pristojnemu nosilcu naloženo, naj načeloma zavrne vsako prošnjo za podaljšanje trimesečnega obdobja izplačevanja dajatev za brezposelnost v tujino, razen če navedeni nosilec meni, da bi zavrnitev te prošnje pripeljala do nerazumnega rezultata.

(1) UL C 30, 30.1.2017.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/13

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 14. marca 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein hallinto-oikeus – Finska) – postopek, ki ga je sprožila Astellas Pharma GmbH

(Zadeva C-557/16) (1)

((Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Direktiva 2001/83/ES - Zdravila za uporabo v humani medicini - Člena 28 in 29 - Decentralizirani postopek za dovoljenje za promet z zdravilom - Člen 10 - Generično zdravilo - Obdobje ekskluzivnosti podatkov o referenčnem zdravilu - Pravica pristojnih organov zadevnih držav članic, da določijo, kdaj začne teči obdobje ekskluzivnosti - Pristojnost sodišč zadevnih držav članic, da preverijo, kdaj začne teči obdobje ekskluzivnosti - Učinkovito sodno varstvo - Listina Evropske unije o temeljnih pravicah - Člen 47))

(2018/C 166/16)

Jezik postopka: finščina

Predložitveno sodišče

Korkein hallinto-oikeus

Stranke v postopku v glavni stvari

Astellas Pharma GmbH

ob udeležbi: Helm AG, Lääkealan turvallisuus- ja kehittämiskeskus (Fimea)

Izrek

Člen 28 in člen 29(1) Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2012/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012, je treba razlagati tako, da v okviru decentraliziranega postopka za izdajo dovoljenja za promet z generičnim zdravilom pristojni organ države članice, ki jo ta postopek zadeva, pri sprejemanju odločbe o dovoljenju za promet z generičnim zdravilom v tej državi članici na podlagi člena 28(5) te direktive ne more sam določiti, kdaj začne teči obdobje ekskluzivnosti podatkov o referenčnem zdravilu.

Člen 10 Direktive 2001/83, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2012/26, v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da sodišče države članice, ki jo zadeva decentralizirani postopek za izdajo dovoljenja za promet, pri katerem je imetnik dovoljenja za promet z referenčnim zdravilom vložil pravno sredstvo zoper odločbo o dovoljenju za promet z generičnim zdravilom v tej državi članici, ki jo je sprejel pristojni organ te države članice, pristojno, da preveri določitev začetka obdobja ekskluzivnosti podatkov o referenčnem zdravilu. Navedeno sodišče pa ni pristojno za preverjanje, ali je bilo prvotno dovoljenje za promet z referenčnim zdravilom, ki je bilo izdano v neki drugi državi članici, izdano v skladu s to direktivo.

(1) UL C 22, 23.1.2017.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/14

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 22. marca 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Amtsgericht Nürtingen – Nemčija) – kazenski postopek zoper Faiza Rasoola

(Zadeva C-568/16) (1)

((Predhodno odločanje - Plačilne storitve - Direktiva 2007/64/ES - Člen 3(e) in (o) - Člen 4, točka 3 - Priloga - Točka 2 - Področje uporabe - Upravljanje večnamenskih terminalov, ki omogočajo dvig denarja v igralnih salonih - Skladnost represivne prakse nacionalnih organov - Zaseg zneskov, pridobljenih z nezakonito dejavnostjo - Listina Evropske unije o temeljnih pravicah - Člen 17))

(2018/C 166/17)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Amtsgericht Nürtingen

Stranki v postopku v glavni stvari

Faiz Rasool

ob udeležbi: Rasool Entertainment GmbH

Izrek

Člen 4, točka 3, Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES v povezavi s točko 2 Priloge k tej direktivi je treba razlagati tako, da storitev dviga gotovine, ki jo svojim strankam ponuja upravljavec igralnih salonov na večnamenskih terminalih, ki so nameščeni v teh salonih, ni „plačilna storitev“ v smislu te direktive, če upravljavec ne izvaja nobene dejavnosti na plačilnih računih teh strank in so dejavnosti, ki jih pri tem opravlja, omejene na dajanje na voljo teh terminalov in njihovo polnjenje z gotovino.

(1) UL C 22, 23.1.2017.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/15

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 15. marca 2018 – Evropska komisija/Češka republika

(Zadeva C-575/16) (1)

((Neizpolnitev obveznosti države - Člen 49 PDEU - Svoboda ustanavljanja - Notarji - Pogoj državljanstva - Člen 51 PDEU - Sodelovanje pri izvajanju javne oblasti))

(2018/C 166/18)

Jezik postopka: češčina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: H. Støvlbæk in K. Walkerová, agenta)

Tožena stranka: Češka republika (zastopniki: M. Smolek, T. Müller, J. Vláčil in A. Kasalická, agenti)

Izrek

1.	Češka republika s tem, da dostop do notarskega poklica pogojuje z državljanstvom, ne izpolnjuje svojih obveznosti iz člena 49 PDEU.

2.	Češki republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 22, 23.1.2017.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/15

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 20. marca 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Corte suprema di cassazione – Italija) – Enzo Di Puma/Commissione Nazionale per le Società e la Borsa (Consob) (C-596/16), Commissione Nazionale per le Società e la Borsa (Consob)/Antonio Zecca (C-597/16)

(Združeni zadevi C-596/16 in C-597/16) (1)

((Predhodno odločanje - Direktiva 2003/6/ES - Trgovanje na podlagi notranjih informacij - Sankcije - Nacionalna zakonodaja, ki določa upravno in kazensko sankcijo za ista dejanja - Učinek pravnomočnosti pravnomočne kazenske sodbe na upravni postopek - Pravnomočna oprostilna kazenska sodba v postopkih zaradi trgovanja na podlagi notranjih informacij - Učinkovitost sankcij - Listina Evropske unije o temeljnih pravicah - Člen 50 - Načelo ne bis in idem - Kazenska narava upravne sankcije - Obstoj istega kaznivega dejanja - Člen 52(1) - Omejitve načela ne bis in idem - Pogoji))

(2018/C 166/19)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Corte suprema di cassazione

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnika v postopku s kasacijsko pritožbo:: Enzo Di Puma (C-596/16), Commissione Nazionale per le Società e la Borsa (Consob) (C-597/16)

Vlagatelja odgovora na pritožbo v postopku s kasacijsko pritožbo: Commissione Nazionale per le Società e la Borsa (Consob) (C-596/16), Antonio Zecca (C-597/16)

Izrek

Člen 14(1) Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga), če se razlaga glede na člen 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero postopka v zvezi z denarno upravno sankcijo kazenske narave ni mogoče nadaljevati po pravnomočni oprostilni kazenski sodbi, v kateri je bilo ugotovljeno, da dejstva, ki lahko pomenijo kršitev zakonodaje o trgovanju na podlagi notranjih informacij in na podlagi katerih je bil ta postopek tudi začet, niso dokazana.

(1) UL C 63, 27.2.2017.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/16

Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 15. marca 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Curtea de Apel Piteşti – Romunija) – SC Cali Esprou SRL/Administraţia Fondului pentru Mediu

(Zadeva C-104/17) (1)

((Predhodno odločanje - Direktiva 94/62/ES - Embalaža in odpadna embalaža - Predelava in recikliranje odpadkov - Prispevek v nacionalni okoljski sklad - Dajanje pakiranega blaga in embalaže na nacionalni trg, ne da bi se ju spreminjalo - Načelo „plača povzročitelj obremenitve“ - Opredelitev za onesnaževalca))

(2018/C 166/20)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Curtea de Apel Piteşti

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: SC Cali Esprou SRL

Druga stranka v pritožbenem postopku: Administraţia Fondului pentru Mediu

Izrek

Člen 15 Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži in načelo „plača povzročitelj obremenitve“, ki se s tem členom izvaja, ne nasprotujeta nacionalni ureditvi, kakršna je obravnavana v postopku v glavni stvari, ki gospodarskemu subjektu, ki ne spreminja embalaže, ki jo daje na trg, nalaga prispevek, izračunan na podlagi razlike v teži med količino odpadne embalaže, ki izpolnjuje minimalna cilja energetske predelave in predelave z recikliranjem, in količino odpadne embalaže, ki je bila dejansko predelana ali reciklirana.

(1) UL C 168, 29.5.2017.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/17

Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 21. marca 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Curtea de Apel Cluj – Romunija) – Dănuţ Podilă in drugi/Societatea Naţională de Transport Feroviar de Călători „CFR Călători“ SA Bucureşti (C-133/17), Costel Nicuşor Mucea/SMDA Mureş Insolvency SPRL kot stečajni upravitelj družbe SC Industria Sârmei SA Câmpia Turzii (C-134/17)

(Združeni zadevi C-133/17 in C-134/17) (1)

((Predhodno odločanje - Direktiva 89/391/EGS - Varnost in zdravje delavcev pri delu - Razvrstitev kot delovno mesto, na katerem so delavci izpostavljeni posebnim ali neobičajnim pogojem - ocena tveganj za varnost in zdravje pri delu - Obveznosti delodajalca))

(2018/C 166/21)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Curtea de Apel Cluj

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožniki: Dănuţ Podilă, Vasile Oniţă, Dumitru Cornel Bara, Gheorghe Podilă, Alexandru Daniel Coneru, Mihai Călin Junc, Dănuţ Bungău, Francisc Chudi, Ioan Iancu, Ionel Negruţ, Dan Florin Roxin (C-133/17), Costel Nicuşor Mucea (C-134/17)

Nasprotni stranki v pritožbenem postopku: Societatea Naţională de Transport Feroviar de Călători „CFR Călători“ SA Bucureşti (C-133/17), SMDA Mureş Insolvency SPRL kot stečajni upravitelj družbe SC Industria Sârmei SA Câmpia Turzii (C-134/17)

Izrek

Člene 114(3), 151 in 153 PDEU ter Direktivo Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (89/391/EGS) je treba razlagati tako, da se ne uporabijo za nacionalno ureditev, kot je v postopku v glavni stvari, s katero se določajo strogi roki in postopki, ki nacionalnim sodiščem ne omogočajo, da bi preverila ali ugotovila razvrstitev dejavnosti delavcev v različne rizične skupine, na podlagi katere so izračunane starostne pokojnine teh delavcev.

(1) UL C 202, 26.6.2017.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/17

Sklep Sodišča (deveti senat) z dne 22. februarja 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Commissione tributaria provinciale di Roma – Italija) – Luigi Bisignani/Agenzia delle Entrate – Direzione Provinciale 1 di Roma

(Zadeva C-125/17) (1)

((Predhodno odločanje - Člen 53(2) in člen 94 Poslovnika Sodišča - Prosti pretok kapitala - Člena 63 in 65 PDEU - Direktiva 2011/16/EU - Upravno sodelovanje na področju obdavčevanja - Prenos kapitala v Vatikansko mestno državo - Obveznost priglasitve prenosa sredstev v ali iz tujine - Razveljavitev))

(2018/C 166/22)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Commissione tributaria provinciale di Roma

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Luigi Bisignani

Tožena stranka: Agenzia delle Entrate – Direzione Provinciale 1 di Roma

Izrek

Člen 64(1) in člen 65(1)(a) PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni zakonodaji, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, s katero je dokončno odpravljena kršitev nepriglasitve prenosa sredstev v tujino.

(1) UL C 213, 03.07.2017.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/18

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Justice de Paix du canton de Visé (Belgija) 30. januarja 2018 – Michel Schyns/Belfius Banque SA

(Zadeva C-58/18)

(2018/C 166/23)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Justice de Paix du canton de Visé

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Michel Schyns

Tožena stranka: Belfius Banque SA

Vprašanji za predhodno odločanje

(a)

Ali člen 5(6) Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah (1) v delu, v katerem je njegov namen omogočiti potrošniku, da oceni, ali je predlagana kreditna pogodba prilagojena njegovim potrebam in finančnemu položaju, ne nasprotuje besedilu člena 15, prvi odstavek, zakona o potrošniških kreditih (razveljavljenemu in zdaj nadomeščenemu s členom VII.75 gospodarskopravnega zakonika) v delu, v katerem določa, da morata dajalec kredita in kreditni posrednik v okviru kreditnih pogodb, ki jih navadno ponujata ali pri sklepanju katerih navadno posredujeta, poiskati vrsto in znesek kredita, ki sta za potrošnika najprimernejša glede na njegov finančni položaj ob sklenitvi pogodbe in namen kredita, ker ta člen določa splošno obveznost dajalca kredita ali kreditnega posrednika, da poišče kredit, ki je za potrošnika najprimernejši, ta obveznost pa ni vključena v besedilo zgoraj navedene direktive?

(b)

Ali člen 5(6) Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah v delu, v katerem je njegov namen omogočiti potrošniku, da oceni, ali je predlagana kreditna pogodba prilagojena njegovim potrebam in finančnemu položaju, ne nasprotuje besedilu člena 15, drugi odstavek, zakona o potrošniških kreditih (razveljavljenemu in zdaj nadomeščenemu s členom VII.77(2), prvi pododstavek, gospodarskopravnega zakonika) v delu, v katerem lahko dajalec kredita kreditno pogodbo sklene le, če ob upoštevanju informacij, ki jih ima ali bi jih moral imeti zlasti na podlagi poizvedbe, opravljene na podlagi člena 9 zakona z dne 10. avgusta 2001 o kreditnem registru posameznikov, in podatkov iz člena 10 razumno oceni, da bo potrošnik sposoben izpolnjevati obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe, ker se mora zato dajalec kredita sam izreči o primernosti morebitne sklenitve kreditne pogodbe namesto potrošnika?

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali je treba Direktivo 2008/48/ES Parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah razlagati tako, da dajalcu kredita in kreditnemu posredniku vedno nalaga obveznost, da namesto potrošnika ocenita primernost sklenitve morebitne kreditne pogodbe?

(1) Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL 2008, L 133, str. 66).

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/19

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale Amminstrativo Regionale per la Lombardia (Italija) 1. februarja 2018 – Vitali SpA/Autostrade per l'Italia SpA

(Zadeva C-63/18)

(2018/C 166/24)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale Amminstrativo Regionale per la Lombardia

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Vitali SpA

Tožena stranka: Autostrade per l'Italia SpA

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali načelo svobode ustanavljanja in načelo svobode opravljanja storitev iz členov 49 in 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), člen 71 Direktive 2014/24 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 (1), ki ne opredeljuje količinskih omejitev za oddajo v podizvajanje, in načelo sorazmernosti, ki izhaja iz prava Unije, nasprotujejo uporabi nacionalne zakonodaje na področju javnega naročanja, kot je italijanska, ki v tretjem stavku člena 105(2) zakonske uredbe št. 50 z dne 18. aprila 2016 določa, da delež podizvajalcev ne sme preseči 30 % celotne pogodbene vrednosti naročila gradenj, storitev ali blaga?

(1) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, str. 65).

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/19

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Consiglio di Stato (Italija) 12. februarja 2018 – Idi Srl/Arcadis – Agenzia Regionale Campana Difesa Suolo

(Zadeva C-101/18)

(2018/C 166/25)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Consiglio di Stato

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Idi Srl

Nasprotna stranka v pritožbenem postopku: Arcadis – Agenzia Regionale Campana Difesa Suolo

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je s členom 45(2)(a) in (b) Direktive 2004/18/ES z dne 31. marca 2004 (1) združljivo, da se za to, da, je subjekt v postopku‘, šteje že zahtevek dolžnika za postopek preventivnega prestrukturiranja, vložen pri pristojnem sodišču?

Ali je z navedeno zakonodajo združljivo, da se priznanje dolžnika, da je insolventen in da želi vložiti zahtevek za postopek preventivnega prestrukturiranja, s pridržkom‘ (katerega značilnosti so bile opisane zgoraj), šteje za razlog za izključitev iz postopka javnega naročanja, s čimer se široko razlaga pojem, subjekta, ki je v postopku‘, določen z navedeno zakonodajo Skupnosti (člen 45 navedene direktive) in navedeno nacionalno zakonodajo (člen 38 zakonske uredbe št. 163 iz leta 2006)?

(1) Direktiva 2004/18/ES z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L 134, str. 114).

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/20

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo tribunal administratif de Montreuil (Francija) 20. februarja 2018 – Sea Chefs Cruise Services GmbH/Ministre de l'Action et des Comptes publics

(Zadeva C-133/18)

(2018/C 166/26)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal administratif de Montreuil

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Sea Chefs Cruise Services GmbH

Tožena stranka: Ministre de l'Action et des Comptes publics

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba določbe člena 20(2) Direktive Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 (1) razlagati tako, da ustvarjajo pravilo o prekluziji, ki pomeni, da davčni zavezanec države članice, ki zahteva vračilo davka na dodano vrednost od države članice, v kateri nima sedeža, ne more dopolniti svojega zahtevka za vračilo pred davčnim sodiščem, če ni upošteval roka za odgovor na zahtevo za informacije, ki jo je uprava poslala v skladu z določbami odstavka 1 istega člena, ali, nasprotno, tako, da lahko ta davčni zavezanec v okviru pravice do pritožbe, določene v členu 23 Direktive, ter glede na načeli nevtralnosti in sorazmernosti davka na dodano vrednost dopolni svoj zahtevek pred davčnim sodiščem?

(1) Direktiva Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici (UL L 44, 2008, str. 23).

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/21

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Vestre Landsret (Danska) 22. februarja 2018 – Skatteministeriet/Estron A/S

(Zadeva C-138/18)

(2018/C 166/27)

Jezik postopka: danščina

Predložitveno sodišče

Vestre Landsret

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Skatteministeriet

Tožena stranka: Estron A/S

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba opombo 2(a) k poglavju 90 kombinirane nomenklature (1) v povezavi s splošnima praviloma iz točk 1 in 6 za razlago KN razlagati v smislu, da se „deli in pribor, zajeti v kateri koli tarifni številki tega poglavja ali 84., 85. ali 91. Poglavju“, nanaša na blago pod štirimestnimi tarifnimi številkami v teh poglavjih, ali pa je treba opombo razlagati tako, da se nanaša tudi na opombe k tem podštevilkam (prvih šest števk) v poglavjih 84, 85, 90 in 91?

2.	Ali je treba konektorje, kot so ti iz obravnavane zadeve, uvrstiti pod podštevilko 8544 42 90 KN, podštevilko 9021 40 00 KN ali podštevilko 9021 90 10 KN?

3.	Ali je treba opombo 1(m) k oddelku XVI razlagati tako, da blago, ki je vključeno v poglavje 90, ne more biti vključeno tudi v poglavji 84 in 85?

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382).

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/21

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Audiencia Provincial de Almería (Španija) 23. februarja 2018 – Banco Mare Nostrum S.A./Ignacio Jesús Berenguel Nieto in Carmen Sonia Salinas López

(Zadeva C-147/18)

(2018/C 166/28)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Audiencia Provincial de Almería

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Banco Mare Nostrum, S.A.

Nasprotni stranki v postopku s pritožbo: Ignacio Jesús Berenguel Nieto in Carmen Sonia Salinas López

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali s sodbo izrečena ugotovitev, da nepošteni pogoj v smislu Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (1) ni zavezujoč, onemogoča, da bi se uporabili vsi učinki, ki jih priznava sodba [Sodišča z dne 21. decembra 2016, Gutiérrez Naranjo in drugi (C-154/15, C-307/15 in C-308/15, EU:C:2016:980)]?

Ali je uporaba restitucijskega učinka nepoštenega pogoja v smislu Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah prizadeta, omejena ali onemogočena zaradi načela dispozitivnosti, vezanosti na predloge strank, materialne pravnomočnosti in prepovedi reformatio in peius?

Ali je pristojnost sodišča druge stopnje omejena, ker so učinki ugotovitve nepoštenosti s prvostopenjsko sodbo omejeni, zoper to sodbo pa se ni pritožil potrošnik, ampak prodajalec ali ponudnik, ki je pogoj vključil v pogodbo z namenom, da bi zanikal nepoštenost pogoja ali kakršen koli učinek ugotovitve nepoštenosti?

Ali pristojnost sodišča druge stopnje obsega možnost, da uporabi vse posledice, ki jih določata Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 in sodna praksa, s katero se razlaga, tudi če prvi tožbeni zahtevek potrošnika ni obsegal vseh posledic, ki izhajajo iz ugotovitve nepoštenosti zadevnega pogoja?

(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/22

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo The Labour Court (Irska) 27. februarja 2018 – Tomás Horgan, Claire Keegan v Minister for Education & Skills, Minister for Finance, Minister for Public Expenditure & Reform, Ireland in Attorney General

(Zadeva C-154/18)

(2018/C 166/29)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

The Labour Court, Irska

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnici: Tomás Horgan, Claire Keegan

Nasprotne stranke v postopku s pritožbo: Minister for Education & Skills, Minister for Finance, Minister for Public Expenditure & Reform, Ireland in Attorney General

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali gre za posredno diskriminacijo zaradi starosti v smislu člena 2(b) Direktive 2000/78/ES (1) o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, če država članica kot delodajalec uvede nižje plačne lestvice za tiste, ki začnejo delati kot učitelji v osnovnih šolah, medtem ko ostane plačilo tistih učiteljev, ki so že zaposleni, nespremenjeno, če:

(a)	veljajo spremenjene plačne lestvice in obstoječe plačne lestvice za vse učitelje v zadevni kategoriji ne glede na njihovo starost,

(b)	v trenutku, ko so se zaposlili in so bili uvrščeni na zadevno plačno lestvico, ni bilo nobene razlike v starostnem profilu tistih, ki so bili v bolje plačani skupini, in tistih, ki so bili v slabše plačani skupini,

(c)	je uvedba spremenjenih plačnih lestvic povzročila bistveno razliko v plačilu med obema skupinama učiteljev, ki opravljajo enakovredno delo,

(d)	je povprečna starost tistih, ki so se uvrstili na nižjo plačno lestvico, nižja od povprečne starosti tistih na prvotnih plačnih lestvicah,

(e)	je državna statistika, ko so bile uvedene nižje plačne lestvice, pokazala, da je bilo 70 % imenovanih učiteljev starih 25 let ali manj, in se je ugotovilo, da je bilo to značilno za starostni profil novozaposlenih učiteljev v osnovnih šolah v katerem koli letu, in

(f)	so učitelji v osnovnih šolah, ki so vstopili v ta poklic leta 2011 in pozneje, v očitno slabšem finančnem položaju v primerjavi z učitelji, ki so bili imenovani pred letom 2011?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je mogoče uvedbo nižjih plačnih lestvic objektivno utemeljiti z zahtevo po srednje- do dolgoročnem strukturnem znižanju stroškov javne uprave glede na proračunske omejitve, s katerimi se država sooča, in/ali po ohranitvi dobrih odnosov med delodajalci in obstoječimi javnimi uslužbenci?

3.	Ali bi bil odgovor na drugo vprašanje drugačen, če bi država lahko enako prihranila, tako da bi znižala plače vsem učiteljem za precej nižji znesek od zneska, za katerega so bile znižane plače samo novozaposlenim učiteljem?

Ali bi bil odgovor na drugo ali tretje vprašanje drugačen, če bi se odločitev, da se ne bodo znižale plačne lestvice, ki veljajo za učitelje, ki so že zaposleni, sprejela v skladu s kolektivno pogodbo, sklenjeno med vlado kot delodajalcem in sindikati, ki predstavljajo javne uslužbence, pri čemer se je vlada zavezala, da ne bo še bolj znižala plač obstoječih javnih uslužbencev, ki so jim bile plače že znižane, glede na posledice za odnose med delodajalci in delavci, ki bi izhajale iz nespoštovanja te pogodbe, ob upoštevanju dejstva, da nova plačna lestvica iz leta 2011 ni bila del te kolektivne pogodbe?

(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 79.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/23

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Justice de paix du troisième canton de Charleroi (Belgija) 27. februarja 2018 – André Moens/Ryanair Ltd

(Zadeva C-159/18)

(2018/C 166/30)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Justice de paix du troisième canton de Charleroi

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: André Moens

Tožena stranka: Ryanair Ltd

Vprašanja za predhodno odločanje

Pred odločitvijo o njenem temelju se Sodišču predložijo naslednja vprašanja za predhodno odločanje, ki se nanašajo na razlago člena 5(3) Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (1):

ali okoliščina, ki se obravnava v tem sporu – in sicer razlitje goriva na vzletni stezi, zaradi česar je bila ta zaprta – spada pod pojem „dogodek“ v smislu točke 22 sodbe z dne 22. decembra 2008, Wallentin-Hermann (C-549/07, EU:C:2008:771), ali pod pojem „izredne razmere“ v smislu uvodne izjave 14 navedene uredbe, glede katerega je bila podana razlaga v sodbi z dne 31. januarja 2013, McDonagh (C-12/11, EU:C:2013:43), oziroma ali se ta dva pojma prekrivata?

ali je treba člen 5(3) Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 razlagati tako, da je treba dogodek, kot se obravnava v tem sporu – in sicer razlitje goriva na vzletni stezi, zaradi česar je bila ta zaprta – šteti za dogodek, ki je neločljivo povezan z običajnim opravljanjem dejavnosti letalskega prevoznika in ga zato ni mogoče opredeliti kot „izredne razmere“, zaradi katerih bi bil letalski prevoznik lahko oproščen svoje obveznosti plačati odškodnino potnikom v primeru velike zamude leta tega letala?

če je treba dogodek, kot se obravnava v tem sporu, in sicer razlitje goriva na vzletni stezi, zaradi česar je bila ta zaprta, šteti za „izredne razmere“, ali je treba iz tega sklepati, da so to za letalskega prevoznika „izredne razmere“, ki se jim ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi sprejel vse ustrezne ukrepe?

(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 1, str. 306.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/24

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Court of Appeal (Irska) 2. marca 2018 – Atif Mahmood, Shabina Atif, Mohammed Ahsan, Noor Habib, Mohammed Haroon, Nik Bibi Haroon/Minister for Justice and Equality

(Zadeva C-169/18)

(2018/C 166/31)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Court of Appeal (Irska)

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Atif Mahmood, Shabina Atif, Mohammed Ahsan, Noor Habib, Mohammed Haroon, Nik Bibi Haroon

Tožena stranka in pritožnik: Minister for Justice and Equality

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali ob upoštevanju morebitnih utemeljitev, opisanih v vprašanjih 2, 3 in 4, država članica krši zahtevo iz člena 5(2) Direktive 2004/38/ES (v nadaljevanju: Direktiva 2004/38) (1), da je treba vizum zakoncu ali družinskim članom državljana Unije, ki uresničuje pravico do prostega gibanja v zadevni državi članici ali namerava uresničevati tovrstne pravice, izdati v čim krajšem času, kadar zamude pri obravnavanju takšne vloge presegajo 12 mesecev ali več?

Ali brez poseganja v vprašanje 1 zamude pri obravnavanju vloge za izdajo vizuma ali drugem odločanju o njej v skladu s členom 5(2) izhajajo iz nujnosti zagotovitve, zlasti s preverjanjem ozadja, da vloga ni ponarejena ali da ne gre za zlorabo pravic, vključno s sklenitvijo navidezne zakonske zveze, bodisi v skladu s členom 35 Direktive 2004/38 bodisi drugače in tako ne kršijo člena 5(2)?

Ali brez poseganja v vprašanje 1 zamude pri obravnavanju vloge za izdajo vizuma ali odločanju o njej v skladu s členom 5(2) izhajajo iz nujnosti izvedbe obsežnejših preverjanj ozadja in varnostnih preverjanj oseb, ki prihajajo iz nekaterih tretjih držav, zaradi nekaterih varnostnih pomislekov v zvezi s potniki, ki prihajajo iz teh tretjih držav, bodisi v skladu s členom 27 ali členom 35 Direktive 2004/38 bodisi drugače opravičljive in tako ne kršijo člena 5(2)?

Ali so brez poseganja v vprašanje 1 zamude pri obravnavanju vloge za izdajo vizuma ali odločanju o njej v skladu s členom 5(2), ki izhajajo iz nenadnega in nepričakovanega povečanja števila tovrstnih vlog prosilcev, ki prihajajo iz nekaterih tretjih držav, ki naj bi predstavljale resnične varnostne pomisleke, opravičljive in tako ne kršijo člena 5(2)?

(1) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 46).

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/25

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo tribunal de première instance de Liège (Belgija) 5. marca 2018 – Jean Jacob, Dominique Lennertz/État belge

(Zadeva C-174/18)

(2018/C 166/32)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal de première instance de Liège

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Jean Jacob, Dominique Lennertz

Tožena stranka: État belge

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali člen 39 Pogodbe o Evropski uniji nasprotuje temu, da belgijski davčni sistem s členom 155 CIR/92 ne glede na to, ali se upošteva okrožnica št. Ci.RH.331/575.420 z dne 12. marca 2008, povzroča, da se tožnikove luksemburške pokojnine, oproščene davka na podlagi člena 18 konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Belgijo in Luksemburgom, vključijo v izračun belgijskega davka in uporabijo kot osnova za odobritev davčnih ugodnosti iz CIR/92, čeprav ne bi smele biti njen del zaradi njihove popolne oprostitve, predvidene s konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ter da je korist od teh ugodnosti, kot so znesek, oproščen davka, olajšave iz naslova dolgoročnega varčevanja, stroškov, plačanih z boni za storitve, stroškov z namenom zmanjšanja porabe energije v stanovanju, stroškov zavarovanja stanovanja pred vlomom ali požarom in dobrodelnih prispevkov tožnika, delno izgubljena, manjša ali se prizna v manjši meri, kakor če bi obe tožeči stranki imeli belgijske dohodke, ki so obdavčljivi v Belgiji in niso oproščeni ter lahko tako absorbirajo vse davčne ugodnosti?

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/25

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Justice de paix de Schaerbeek (Belgija) 13. marca 2018 – Société nationale de chemins de fer belges (SNCB)/Gherasim Sorin Rusu

(Zadeva C-190/18)

(2018/C 166/33)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Justice de paix de Schaerbeek

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Société nationale de chemins de fer belges (SNCB)

Tožena stranka: Gherasim Sorin Rusu

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali se Direktiva Sveta 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (1) in Uredba št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (2) uporabljata za razmerja med SNCB in potniki, ki so jih dobili brez veljavne vozovnice?

(1) Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288).

(2) Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (UL 2007, L 315, str. 14).

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/27

Sodba Splošnega sodišča z dne 22. marca 2018 – Shire Pharmaceuticals Ireland/EMA

(Zadeva T-80/16) (1)

((Zdravila za uporabo v humani medicini - Potrditev vloge za določitev kot zdravila sirote - Pomembna korist - Odločba EMA, s katero je zavrnjena potrditev vloge za določitev kot zdravila sirote - Člen 3(1)(b) in člen 5(1), (2) in (4) Uredbe (ES) št. 141/2000))

(2018/C 166/34)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Shire Pharmaceuticals Ireland Ltd (Dublin, Irska) (zastopniki: D. Anderson, QC, M. Birdling, barrister, G. Castle in S. Cowlishaw, solicitors)

Tožena stranka: Evropska agencija za zdravila (EMA) (zastopniki: T. Jabłoński, N. Rampal Olmedo in M. Tovar Gomis, agenti)

Intervenientka v podporo tožene stranke: Evropska komisija (zastopnika: K. Petersen in A. Sipos, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti odločbe EMA z dne 15. decembra 2015, s katero je zavrnjena potrditev vloge, ki jo je vložila družba Shire Pharmaceuticals Ireland, za določitev Idursulfaze–intratekalna uporaba kot zdravila sirote.

Izrek

1.	Odločba Evropske agencije za zdravila (EMA) z dne 15. decembra 2015, s katero je bila zavrnjena potrditev vloge ki jo je vložila družba Shire Pharmaceuticals Ireland, za določitev Idursulfaze–intratekalna uporaba kot zdravila sirote se razglasi za nično.

2.	EMA nosi svoje stroške in stroške družbe Shire Pharmaceuticals Ireland.

3.	Evropska komisija nosi svoje stroške.

(1) UL C 136, 18.4.2016.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/27

Sodba Splošnega sodišča z dne 22. marca 2018 – Popotas/Varuh človekovih pravic

(Zadeva T-581/16) (1)

((Javni uslužbenci - Uradniki - Razpis za prijavo interesa - Generalni sekretar urada Evropskega varuha človekovih pravic - Mnenje posvetovalnega odbora - Neupoštevanje tega mnenja - Kršitev izbirnega postopka - Očitne napake pri presoji - Enako obravnavanje - Načelo dobrega upravljanja - Odgovornost))

(2018/C 166/35)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Costas Popotas (Luxembourg, Luksemburg) (zastopnika: V. Christianos in S. Paliou, odvetnika)

Tožena stranka: Evropski varuh človekovih pravic (zastopniki: L. Papadias, P. Dyrberg in A. Antoniadis, agenti, skupaj z A. Duron, odvetnico)

Predmet

Predlog na podlagi člena 270 PDEU za, prvič, razglasitev ničnosti odločbe o imenovanju gospe G. na delovno mesto generalnega sekretarja v uradu varuha človekovih pravic, odločbe varuha človekovih pravic z dne 9. novembra 2015, s katero sta bili zavrnjeni pritožbi, ki jih je zoper navedeno odločbo vložila tožeča stranka, in odločbe varuha človekovih pravic, da se je ne povabi na razgovor, ter drugič, za povračilo škode, ki naj bi jo tožeča stranka utrpela zaradi teh odločitev.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Costas Popotas in Evropski varuh človekovih pravic nosita svoje stroške.

(1) UL C 191, 30.5.2016 (zadeva je bila sprva vložena pri Sodišču za uslužbence Evropske unije pod številko F-10/16 in nato 1. septembra 2016 prenesena na Splošno sodišče Evropske unije).

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/28

Sodba Splošnega sodišča z dne 22. marca 2018 – Agricola J.M./EUIPO – Miguel Torres (CLOS DE LA TORRE)

(Zadeva T-806/16) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Evropske unije CLOS DE LA TORRE - Prejšnja besedna znamka Evropske unije TORRES - Relativni razlog za zavrnitev - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) - Verjetnost zmede))

(2018/C 166/36)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Agricola J.M., SL (Girona, Španija) (zastopnica: J. Clos Creus, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: J. Crespo Carrillo, agent)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Miguel Torres, SA (Villafranca del Penedès, Španija) (zastopnik: J. Güell Serra, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 28. julija 2016 (zadeva R 2099/2015-5) v zvezi s postopkom z ugovorom med Miguelom Torresom in družbo Agricola J.M

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družba Agricola J.M., SL nosi stroške.

(1) UL C 14, 16.1.2017.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/29

Sodba Splošnega sodišča z dne 22. marca 2018 – Dometic Sweden/EUIPO (MOBILE LIVING MADE EASY)

(Zadeva T-235/17) (1)

((Znamka Evropske unije - Prijava besedne znamke Evropske unije MOBILE LIVING MADE EASY - Absolutni razlog za zavrnitev - Neobstoj razlikovalnega učinka - Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 7(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001) - Obveznost obrazložitve - Člen 75 Uredbe št. 207/2009 (postal člen 94 Uredbe 2017/1001)))

(2018/C 166/37)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Dometic Sweden AB (Solna, Švedska) (zastopnika: R. Furneaux in E. Humphreys, solicitors)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: G. Sakalaite-Orlovskiene in J. Ivanauskas, agenta)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 13. februarja 2017 (zadeva R 1832/2016-2) glede zahteve za registracijo besednega znaka MOBILE LIVING MADE EASY kot znamke Evropske unije.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družba Dometic Sweden AB nosi stroške.

(1) UL C 195, 19.6.2017.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/29

Sklep Splošnega sodišča z dne 19. marca 2018– Pio De Bragança/EUIPO – Ordem de São Miguel da Ala (QUIS UT DEUS)

(Zadeva T-229/16) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek razveljavitve - Figurativna znamka Evropske unije QUIS UT DEUS - Neobstoj zahteve za podaljšanje registracije znamke - Izbris znamke ob prenehanju registracije - Ustavitev postopka))

(2018/C 166/38)

Jezik postopka: portugalščina

Stranke

Tožeča stranka: Duarte Pio De Bragança (Sintra, Portugalska) (zastopnik: J. Sardinha, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: E. Zaera Cuadrado, agentka)

Druga stranka v postopku pri odboru za pritožbe EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem: Ordem de São Miguel da Ala (Lizbona, Portugalska) (zastopnik: J. Motta Veiga, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 26. februarja 2016 (zadeva R 621/20152) v zvezi s postopkom razveljavitve med družbama Duarte Pio De Bragança in Ordem de São Miguel da Ala.

Izrek

1.	Postopek s tožbo se ustavi.

2.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 270, 25.7.2016.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/30

Sklep Splošnega sodišča z dne 16. marca 2018 – Kik Textilien und Non Food/EUIPO – FF Group Romania (_kix)

(Zadeva T-822/16) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Evropske unije _kix - Preklic izpodbijane odločbe - Prenehanje obstoja predmeta spora - Ustavitev postopka - Člen 173(1) in (2) Poslovnika - Intervencija druge stranke v postopku pred odborom za pritožbe - Prepozen odgovor na tožbo))

(2018/C 166/39)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: KiK Textilien und Non-Food GmbH (Bönen, Nemčija) (zastopnika: S. Körber in L. Pechan, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: K. Zajfert in A. Folliard-Monguiral, agenta)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: FF Group Romania SRL (Bukarešta, Romunija) (zastopnik: A. Cavescu, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 6. septembra 2016 (zadeva R 2323/2015-4) zaradi postopka z ugovorom med družbama KiK Textilien und Non-Food in FF Group Romania.

Izrek

1.	Postopek s tožbo se ustavi.

2.	Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino Svetu (EUIPO) se naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi stroške družbe KiK Textilien und Non-Food GmbH.

3.	FF Group Romania nosi svoje stroške.

(1) UL C 22, 23.1.2017.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/31

Sklep Splošnega sodišča z dne 15. marca 2018 – Polskie Górnictwo Naftowe i Gazownictwo/Komisija

(Zadeva T-130/17) (1)

((Ničnostna tožba - Notranji trg naravnega plina - Direktiva 2009/73/ES - Sklep Komisije o spremembi pogojev za izvzetje načinov obratovanja plinovoda OPAL iz pravil Unije o dostopu tretjih strani in o reguliranju tarif - Neobstoj neposrednega nanašanja - Nedopustnost))

(2018/C 166/40)

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Polskie Górnictwo Naftowe i Gazownictwo S.A. (Varšava, Poljska) (zastopnik: M. Jeżewski, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnici: O. Beynet in K. Herrmann, agentki)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2016) 6950 final z dne 28. oktobra 2016 o spremembi pogojev za izvzetje plinovoda OPAL, določenih na podlagi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2003/55/ES z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 98/30/ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 12, zvezek 2, str. 230) iz pravil o dostopu tretjih strani do sistema in o tarifni ureditvi.

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	O predlogih za intervencijo ni treba odločiti.

3.	Družba Polskie Górnictwo Naftowe i Gazownictwo S.A. nosi svoje stroške in naloži se ji plačilo stroškov Evropske komisije, vključno s stroški postopka za izdajo začasne odredbe.

4.	Zvezna republika Nemčija nosi svoje stroške postopka za izdajo začasne odredbe.

5.	Družba Polskie Górnictwo Naftowe i Gazownictwo, Komisija, Zvezna republika Nemčija, Evropski parlament, Svet Evropske unije, družba OPAL Gastransport GmbH & Co. KG in družba Gazprom Eksport LLC nosijo vsak svoje stroške, povezane s predlogi za intervencijo.

(1) UL C 121, 18.4.2017.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/32

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 20. marca 2018 – Hércules Club de Fútbol/Komisija

(Zadeva T-134/17 R)

((Začasna odredba - Dostop do dokumentov - Dokumenti v zvezi z upravnim postopkom pred sprejetjem sklepa Komisije v zvezi z državno pomočjo, ki jo je Španija zagotovila trem profesionalnim nogometnim klubom - Pravica do obrambe - Zavrnitev dostopa - Predlog za izdajo začasnih odredb - Neobstoj nujnosti))

(2018/C 166/41)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Hércules Club de Fútbol, SAD (Alicante, Španija) (zastopnika: S. Rating in Y. Martínez Mata, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: sprva B. Stromsky, G. Luengo in P. Němečková, nato J. Baquero Cruz, G. Luengo in P. Němečková, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi členov 278 in 279 PDEU, naj se Komisiji naloži dostop do dokumentov, vsebovanih v spisu v zvezi z državno pomočjo SA.36387 (2013/C) (ex 2013/NN) (ex 2013/CP), ki jo je Španija sprejela za Valencia Club de Fútbol SAD, Hércules Club de Fútbol in Elche Club de Fútbol SAD, v delu, v katerem se ti dokumenti nanašajo na tožečo stranko in so bistveni za ustrezno obrambo njenih interesov.

Izrek

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/32

Tožba, vložena 22. februarja 2018 – Universität Koblenz-Landau/Komisija in Exekutivagentur Bildung, Audiovisuelles und Kultur

(Zadeva T-108/18)

(2018/C 166/42)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Universität Koblenz-Landau (Mainz, Nemčija) (zastopnika: C. von der Lühe in I. Michel, odvetnika)

Toženi stranki: Evropska komisija in Exekutivagentur Bildung, Audiovisuelles und Kultur

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	sklep toženih strank, izdan 21. decembra 2017 pod št. OF/2016/0720-EACEA UKOLD, razglasi za ničen;

—	sklep toženih strank, izdan 7. februarja 2018 pod št. OF/2016/0720, razglasi za ničen;

—	odloži izvršitev sklepov toženih strank št. OF/2016/0720 z dni 21. decembra 2017 in 7. februarja 2018 ter obvestila toženih strank o dolgovanem znesku št. 3241802552 z dne 13. Februar 2018 do pravnomočnosti odločitve o tožbi zoper ničnost sklepov, ki se ju s tožbo izpodbija; ter

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog: kršitev načela pravice do izjave

Tožeča stranka graja, da je bil sprejet prezgoden dokončen sklep, čeprav je bilo znano, da ta stranka ob sprejetju sklepa brez svoje krivde objektivno ni mogla predložiti dokumentov, s katerimi bi dokazala ustrezno porabo sredstev. Poleg tega naj bi nekrivdna objektivna nemožnost tožeče stranke predložiti dodatne informacije in dokaze bila zgolj začasna.

2.	Drugi tožbeni razlog: napačna uporaba evropskega prava Poleg tega naj bi bila naloga za izterjavo v nasprotju s členom 5(4) PDEU, členom 135(4) finančne uredbe in sporazumom med strankami, saj naj materialni pogoji za izterjavo, ki so v njih določeni, ne bi bili izpolnjeni.

3.	Tretji tožbeni razlog: pomanjkljiva obrazložitev ukrepov za izterjavo Naloga za izterjavo naj bi vsebovala le površinske in splošne ugotovitve, ne pa preučitve obravnavane zadeve, in naj ju zato vsebinsko ne bi bilo mogoče razumeti.

4.	Četrti tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti Izterjava celotnega zneska naj bi bila lahko ultima ratio le v posebnim izjemnih okoliščinah, ki pa naj ne bi bile podane.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/33

Tožba, vložena 22. februarja 2018 – Grange Backup Power/Komisija

(Zadeva T-110/18)

(2018/C 166/43)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Grange Backup Power Ltd (Dublin, Irska) (zastopnici: M. Segura Catalán in M. Clayton, odvetnici)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi za ničen Sklep Komisije C(2017) 7789 final z dne 24. novembra 2017 o Irish Capacity Mechanism (SA.44464 (2017/N)), ki ga je sprejela Irska;

—	razglasi za ničen Sklep Komisije C(2017) 7794 final z dne 24. novembra 2017 o Northern Irish Capacity Mechanism (SA.44465 (2017/N)), ki ga je sprejelo Združeno Kraljestvo in

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja razlog, da Komisija ni začela formalnega postopka preiskave v skladu s členom 108(2) PDEU in členom 4(4) Postopkovne uredbe, (1) ne glede na dvome glede skladnosti vseotoškega mehanizma za nadomestila (capacity remuneration mechanism, CRM) z državno pomočjo in notranjimi tržnimi pravili, s čimer naj bi kršila postopkovne pravice tožeče stranke. Ta tožbeni razlog je sestavljen iz štirih delov:

—	prvi del: resne težave, ki so razvidne iz trajanja in okoliščin postopka;

—	drugi del: Komisija bi morala imeti dvome glede skladnosti mehanizma za financiranje CRM s PDEU;

—	tretji del: Komisija bi morala imeti dvome glede skladnosti CRM z notranjim trgom, zlasti s Smernicami o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020; (2)

—	četrti del: Komisija bi morala imeti dvome pri presoji CRM zaradi naznanila Združenega Kraljestva, da bo zapustilo Evropsko unijo.

(1) Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL 2015, L 248, str. 9).

(2) Sporočilo Komisije – Smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020 (UL C 200, 28.6.2014, str. 1.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/34

Tožba, vložena 1. marca 2018 – Kuota International/EUIPO – Sintema Sport (K)

(Zadeva T-136/18)

(2018/C 166/44)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Kuota International Corp. Ltd (Britanski Deviški otoki) (zastopnica: C. Herissay Ducamp, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Sintema Sport Srl (Albiate, Italija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Evropske unije K – znamka Evropske unije št. 11 380 771

Postopek pred EUIPO: postopek za ugotovitev ničnosti

Izpodbijana odločba: odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 15. decembra 2017 v zadevi R 3111/2014-1

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo ugotovi in razglasi za dopustno;

—	razveljavi izpodbijano odločbo, s katero je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka ni predložila dokaza slabe vere in da ničnostni tožbi, ki temelji na členu 59(1)(b) Uredbe o blagovni znamki EU, ni mogoče ugoditi;

—	za nično razglasi znamko Evropske unije št. 11 380 771 na podlagi člena 59(1)(b) Uredbe o blagovni znamki EU;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 59(1)(b) Uredbe št. 2017/1001.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/35

Tožba, vložena 2. marca 2018 – Chrome Hearts/EUIPO – Shenzhen Van St. Lonh Jewelry (upodobitev križa)

(Zadeva T-137/18)

(2018/C 166/45)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Chrome Hearts LLC (Hollywood, Kalifornija, Združene države) (zastopnik: M. de Justo Bailey, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Shenzhen Van St. Lonh Jewelry Co. Ltd (Šenzen, Kitajska)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Evropske unije (upodobitev križa) – prijava št. 13 845 871

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 19. decembra 2017 v zadevi R 766/2017-5

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	delno razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO (in intervenientu, če se ta udeleži postopka) naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlogi

—	Kršitev člena 94(1) Uredbe št. 2017/1001;

—	kršitev člena 95(1) Uredbe št. 2017/1001;

—	kršitev člena 8(5) Uredbe št. 2017/1001;

—	kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 2017/1001 v delu, v katerem se nanaša na sporne proizvode „osvežilci zraka“ in „zobne paste“.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/36

Tožba, vložena 1. marca 2018 – APG Intercon in drugi/Svet in drugi

(Zadeva T-147/18)

(2018/C 166/46)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: APG Intercon Ltd (Nikozija, Ciper) in 147 drugih (zastopniki: A. Markides, K. Scordis, A. Gavrielides, C. Velaris, C. Velaris, odvetniki, A. Robertson QC (Queen’s Counsel) in G. Rothschild, barrister)

Tožene stranke: Svet Evropske unije, Evropska komisija, Evropska centralna banka, Evroskupina (ki jo zastopa Svet Evropske unije) in Evropska unija (ki jo zastopa Evropska komisija)

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—

toženim strankam naloži plačilo zneskov, navedenih v tabeli, ki je priložena tožbi, z obrestmi od 26. marca 2013 do izdaje sodbe Sodišča, kot odškodnino za škodo, ki je nastala zaradi sklepov Evropskupine o reševanju Cyprus Popular Bank Public Co Ltd (Laiki Bank), o reševanju Bank of Cyprus Public Company Limited (Bank of Cyprus) s sredstvi upnikov in o prodaji sredstev in poslov teh bank v Grčiji in/ali zaradi zagotovitve izredne likvidnostne pomoči Laiki Bank s soglasjem Evropske centralne banke in kasnejšim prenosom ustrezne obligacije na Bank of Cyprus po navodilih Evropske centralne banke;

ali, podredno:

—	ugotovi nepogodbeno odgovornost toženih strank in določi postopek, po katerem je treba ugotoviti dejansko škodo, ki je nastala tožečim strankam;

in v vsakem primeru:

—	toženim strankam naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo dva tožbena razloga.

Prvi tožbeni razlog: kršitev temeljnega načela enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije:

—	zaradi ukrepov, ki so jih sprejele institucije Evropske unije, je prišlo do nezakonite diskriminacije med upniki Laiki Bank in/ali upniki Bank of Cyprus;

—	te kršitve so bile dovolj resne, ker so institucije očitno in grobo kršile meje njihove diskrecijske pravice, in

—	obstaja neposredna vzročna zveza med kršitvijo in škodo, ki je nastala tožečim strankam.

Drugi tožbeni razlog: kršitev temeljnega načela varstva lastninske pravice:

—	tožečim strankam, ki so vlagatelji, je bila zaradi ukrepov, ki so jih sprejele institucije Evropske unije, odvzeta lastninska pravica;

—	tožečim strankam, ki so vlagatelji, za posledično nastalo škodo niso dobili poštene odškodnine, kar je kršitev temeljnega načela varstva lastninske pravice;

—	te kršitve so bile dovolj resne, ker so institucije očitno in grobo kršile meje njihove diskrecijske pravice, in

—	obstaja neposredna vzročna zveza med kršitvijo in škodo, ki je nastala tožečim strankam.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/37

Tožba, vložena 2. marca 2018 – UE/Komisija

(Zadeva T-148/18)

(2018/C 166/47)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: UE (zastopnika: S. Rodrigues in A. Champetier, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	za ničen razglasi sklep, ki ga je Komisija sprejela 20. novembra 2017, s katerim je zavrnila pritožbo tožeče stranke v zvezi z zahtevo za odškodnino za škodo, ki jo je le-ta utrpela;

—	odobri odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožeča stranka utrpela zaradi krivde tožene stranke in ki je ocenjena na znesek 10 000 EUR, in

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

1.	S prvim tožbenim razlogom se zatrjuje, da je tožena stranka kršila načelo dobrega upravljanja in člen 41 Listine glede načela razumnega roka.

2.	Z drugim tožbenim razlogom se zatrjuje, da je tožeča stranka ob vložitvi prošnje za pomoč spoštovala načelo razumnega roka.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/37

Tožba, vložena 7. marca 2018 – Scordis, Papapetrou & Co in drugi/Svet in drugi

(Zadeva T-179/18)

(2018/C 166/48)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Scordis, Papapetrou & Co LLC (Nikozija, Ciper) in 5 drugih (zastopniki: A. Markides, odvetnik, A. Robertson, QC, in G. Rothschild, barrister)

Tožene stranke: Svet Evropske unije, Evropska komisija, Evropska centralna banka, Evroskupina (ki jo zastopa Svet Evropske unije) in Evropska unija (ki jo zastopa Evropska komisija)

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—

ali, podredno:

—	ugotovi nepogodbeno odgovornost toženih strank in določi postopek, po katerem je treba ugotoviti dejansko škodo, ki je nastala tožečim strankam;

in v vsakem primeru:

—	toženim strankam naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo dva tožbena razloga, ki sta v bistvu enaka ali podobna tistima, navajanima v zadevi T-147/18, APG Intercon in drugi/Svet in drugi.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/38

Tožba, vložena 12. marca 2018 – VL in drugi/Parlament

(Zadeva T-183/18)

(2018/C 166/49)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: VL, VM, VN in VO (zastopniki: P. de Bandt, M. Gherghinaru in J. Probst, odvetniki)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	toženi stranki naloži, naj v skladu s členom 89 Poslovnika Splošnega sodišča predloži posnetek zadevnega plenarnega zasedanja;

—

ta odškodninski zahtevek razglasi za dopusten in utemeljen ter zato

i.	toženi stranki naloži, naj VL plača odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi nezakonitega ravnanja in malomarnosti tožene stranke;

ii.	toženi stranki naloži, naj VM, VN in VO plača odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi nezakonitega ravnanja in malomarnosti tožene stranke;

—	o zadevi odloči ob izključitvi javnosti v skladu s členom 31 Statuta Sodišča EU in v skladu s členom 109 Poslovnika Splošnega sodišča, če bi Splošno sodišče menilo, da je priprava obravnave v obravnavanem primeru nujna; in

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov v zvezi s tem postopkom.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe trdijo, da je:

—	tožena stranka kršila člena 31 in 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter, splošneje, splošno dolžnost skrbnega ravnanja, saj ni zagotovila, da bi VL užival poštene in pravične delovne pogoje ter primerno zdravstveno oskrbo in pomoč;

—

VL zaradi nezakonitega ravnanja tožene stranke utrpel premoženjsko škodo, ki je v znatnem znižanju njegovih (sedanjih in prihodnjih) dohodkov iz zaposlitve, in nepremoženjsko škodo, ki je posledica nepopravljivega in hudega poslabšanja njegovega fizičnega in duševnega stanja, izgube njegove politične in akademske kariere ter znatnega poslabšanja njegovega družabnega in osebnega življenja;

—	VM zaradi nezakonitega ravnanja tožene stranke utrpel premoženjsko škodo, ki je v izgubi dohodka; ter da

—	so VM, VN in VO zaradi nezakonitega ravnanja tožene stranke utrpeli premoženjsko škodo, ki je v plačilu številnih upravnih in pravnih stroškov ter mesečnih stroških za zdravstveno nego, in nepremoženjsko škodo.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/39

Tožba, vložena 9. marca 2018 – VP/Cedefop

(Zadeva T-187/18)

(2018/C 166/50)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: VP (zastopnik: L. Levi, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop)

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	ugotovi, da je ta tožba dopustna in utemeljena;

—	razglasi odločbo tožeče stranke z dne 12. maja 2017 o zavrnitvi zahteve tožeče stranke za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen za nično;

—	razglasi odločbo tožeče stranke z dne 1. decembra 2017 o zavrnitvi pritožbe tožeče stranke z dne 9. avgusta 2017 zoper odločbo z dne 12. maja 2017 z nično;

—	naloži nadomestitev nepremoženjske škode tožeče stranke, ex aequo et bono ocenjene na 100 000 (sto tisoč) EUR;

—	naloži nadomestitev premoženjske škode, nastale tožeči stranki; in

—	naloži povrnitev vseh stroškov, ki so tožeči stranki nastali s to tožbo.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranke v utemeljitev tožbe navaja te tožbene razloge: odločba tožene stranke o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi tožeče stranke naj bi bila sprejeta v nasprotju s pravico do izjave, dolžnostjo skrbnega ravnanja, obveznostjo obrazložitve in obveznostjo zaslišanja neposredno nadrejene osebe; s njo naj bi bili storjeni očitna napaka pri presoji in zloraba pooblastil.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/40

Tožba, vložena 12. marca 2018 – Papaconstantinou in drugi/Svet in drugi

(Zadeva T-188/18)

(2018/C 166/51)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Adonis Papaconstantinou (Nikozija, Ciper) (zastopniki: A. Markides, M. Ioannides, C. Velaris in C. Velaris, odvetniki, A. Robertson, QC, in G. Rothschild, barrister)

Tožene stranke: Svet Evropske unije, Evropska komisija, Evropska centralna banka, Evroskupina (ki jo zastopa Svet Evropske unije) in Evropska unija (ki jo zastopa Evropska komisija)

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—

ali, podredno:

—	ugotovi nepogodbeno odgovornost toženih strank in določi postopek, po katerem je treba ugotoviti dejansko škodo, ki je nastala tožečim strankam;

in v vsakem primeru:

—	toženim strankam naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlog in bistvene trditve.

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo dva tožbena razloga, ki sta v bistvu enaka ali podobna tistima, navajanima v zadevi T-147/18, APG Intercon in drugi/Svet in drugi.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/40

Tožba, vložena 15. marca 2018 – Lipitalia 2000 in Assograssi/Komisija

(Zadeva T-189/18)

(2018/C 166/52)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeči stranki: Lipitalia 2000 SpA (Torino, Italija), Assograssi – Associazione Nazionale Produttori Grassi e Proteine Animali (Buccinasco, Italija) (zastopnik: M. Moretto, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

—

ugotovi, da Evropska komisija ni izpolnila obveznosti na podlagi Uredbe št. 999/2001, Uredbe št. 178/2002 in Uredbe št. 1069/2009 ter splošnih načel prepovedi diskriminacije in sorazmernosti, ker regulativnemu odboru – v skladu s postopkom iz člena 5a Sklepa 1999/648/ES – ni posredovala v glasovanje osnutka ukrepov, katerega namen je bil ponovno preučiti prepoved izvoza organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine prežvekovalcev, iz Priloge IV, poglavje V, oddelek E, točka 2, Uredbe št. 999/2001;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki trdita, da čeprav je Komisija s 1. julijem 2017 ponovno dovolila izvoz predelanih živalskih beljakovin (PŽB) prežvekovalcev, da bi upoštevala korenito izboljšanje epidemioloških razmer za BSE (Bovine Spongiform Encephalophaty) v Uniji, je izvoz organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal, ki vsebujejo te PŽB prežvekovalcev, v Prilogi IV, poglavje V, oddelek E, točka 2, Uredbe št. 999/2001, še vedno nepojasnljivo prepovedan. Ta prepoved še naprej velja, čeprav so skoraj vse države članice zdaj že pridobile status držav z zanemarljivim tveganjem BSE in čeprav mednarodni standard, ki ga je določil OIE (mednarodni urad za kužne bolezni), ne vsebuje podobne prepovedi za organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal, ki izvirajo iz držav s tem statusom.

Tožeči stranki poleg tega menita, da Unija prepoveduje izvoz organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal (ki vsebujejo PŽB prežvekovalcev), tudi če izvirajo iz držav članic z zanemarljivim tveganjem, kar je v nasprotju z mednarodnim standardom, ki ga je določil OIE, dovoljuje pa prodajo teh izdelkov na njenem ozemlju. Še več: Unija naj bi celo dopuščala, da se iz tretjih držav, vključno z državami z nadzorovanim ali nejasnim tveganjem za BSE, uvaža PŽB, tudi prežvekovalcev, in izdelkov, ki jih vsebujejo, kot so organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal.

Škoda, ki gospodarskim subjektom Unije nastane zaradi prepovedi izvoza organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal, ki vsebujejo PŽB prežvekovalcev, je ogromna.

Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata, da pravo Unije Komisiji nalaga obveznost ukrepanja za odpravo takega položaja.

Tožeči stranki se konkretneje sklicujeta na:

Kršitev obveznosti Komisije na podlagi členov 7, 5(1) in (3), ter 43(4) Uredbe (ES) št. 999/2001 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi podrobnih pravil za preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 32, str. 289) ter členov 5(3) in 7 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 463).

2.	Kršitev obveznosti Komisije, da ukrepa v skladu z načeli prepovedi diskriminacije in sorazmernosti, člena 7(2) Uredbe (ES) št. 178/2002 ter členov 23 in 24 Uredbe (ES) št. 999/2001.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/42

Tožba, vložena 19. marca 2018 – Andreas Stihl/EUIPO – Giro Travel (kombinacija sive in oranžne barve)

(Zadeva T-193/18)

(2018/C 166/53)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Andreas Stihl AG & Co. KG (Waiblingen, Nemčija) (zastopniki: S. Völker, M. Pemsel in C. Eulenpesch, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Giro Travel Company (Roman, Romunija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: barvna znamka EU, sestavljena iz kombinacije sive in oranžne barve – Zahteva za registracijo št. 7472 723

Postopek pred EUIPO: postopek za ugotovitev ničnosti

Izpodbijana odločba: odločba drugega odbora EUIPO za pritožbe z dne 23. januarja 2018 v zadevi R 200/2017-2

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov postopka, vključno s stroški postopka pred odborom za pritožbe.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 4 v povezavi s členom 7(1)(a) Uredbe št. 2017/1001.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/42

Tožba, vložena 16. marca 2018 – Rewe-Beteiligungs-Holding International/EUIPO – Wessanen Benelux (BonNatura)

(Zadeva T-194/18)

(2018/C 166/54)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Rewe-Beteiligungs-Holding International GmbH (Köln, Nemčija) (zastopniki: Brandstätter, M. Kinkeldey in J. Rosenhäger, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Wessanen Benelux BV (Amsterdam, Nizozemska).

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Evropske unije BonNatura – Zahteva za registracijo št. 14038 491

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 8. januarja 2018 v zadevi R 949/2017-5

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	kršitev členov 8(1)(b) in 46 Uredbe št. 2017/1001

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/43

Tožba, vložena 20. marca 2018 – Vital Capital Investments in drugi/Svet in drugi

(Zadeva T-196/18)

(2018/C 166/55)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Vital Capital Investments LP (Tortola, Britanski Deviški otoki) in 6 drugih (zastopniki: A. Markides, M. Ioannides, C. Velaris in C. Velaris, odvetniki, A. Robertson, QC, in G. Rothschild, barrister)

Tožene stranke: Svet Evropske unije, Evropska komisija, Evropska centralna banka, Euroskupina (ki jo zastopa Svet Evropske unije) in Evropska unija (ki jo zastopa Evropska komisija)

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—

ali, podredno:

—	ugotovi nepogodbeno odgovornost toženih strank in določi postopek, po katerem je treba ugotoviti dejansko škodo, ki je nastala tožečim strankam;

in v vsakem primeru:

—	toženim strankam naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo dva tožbena razloga, ki sta v bistvu enaka ali podobna tistima, navajanima v zadevi T-147/18, APG Intercon in drugi/Svet in drugi.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/44

Tožba, vložena 23. marca 2018 – Diusa Rendering in Assograssi/Komisija

(Zadeva T-201/18)

(2018/C 166/56)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeči stranki: Diusa Rendering Srl (Piacenza, Italija), Assograssi – Associazione Nazionale Produttori Grassi e Proteine Animali (Buccinasco, Italija) (zastopnik: M. Moretto, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

—

ugotovi, da Evropska komisija ni izpolnila obveznosti na podlagi Uredbe št. 1069/2009, Uredbe št. 178/2001 in Uredbe št. 999/2001 ter splošnih načel prepovedi diskriminacije in sorazmernosti, ker regulativnemu odboru – v skladu s postopkom iz člena 5a Sklepa 1999/648/ES – ni posredovala v glasovanje osnutka ukrepov, katerega namen je bil ponovno preučiti prepoved izvoza organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal, pridobljenih iz snovi iz kategorije 2, ki je še vedno določena v členu 43(3) Uredbe št. 1069/2009;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki trdita, da čeprav je bil do leta 2011 izvoz organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal, pridobljenih iz stranskih proizvodov živalskega izvora iz kategorije 2 (in/ali 3), dovoljen, razen izvoza organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine (PŽB) prežvekovalcev, po začetku veljavnosti Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL 2009, L 300, str. 1), in ker Komisija ni sprejela potrebnih izvedbenih določb, je izvoz organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal, pridobljenih iz snovi iz kategorije 2, v tretje države danes prepovedan. Ta prepoved naj bi še naprej veljala, čeprav so skoraj vse države članice zdaj že pridobile status držav z zanemarljivim tveganjem BSE in čeprav mednarodni standard, ki ga je določil mednarodni urad za kužne bolezni (OIE), ne vsebuje podobne prepovedi za organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal, ki izvirajo iz držav s tem statusom.

Tožeči stranki še menita, da Unija prepoveduje izvoz organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal, pridobljenih iz snovi iz kategorije 2, tudi če izvirajo iz držav članic z zanemarljivim tveganjem, dovoljuje pa prodajo in uporabo teh izdelkov na njenem ozemlju; s tem naj bi Unija priznavala, da organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal, pridobljena iz snovi iz kategorije 2, v skladu z določbami Uredbe št. 1069/2009 in Uredbe Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (Besedilo velja za EGP) (UL 2011, L 54, str. 1), v resnici ne pomenijo tveganja za zdravje ljudi ali živali.

Po mnenju tožečih strank Unija po eni strani določa absolutno prepoved izvoza zadevnih organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal, po drugi pa dovoljuje uvoz iz tretjih držav, vključno z državami z nadzorovanim ali nejasnim tveganjem, in sicer ne le živil in krme, ki bi lahko bili pridobljeni z uporabo organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal, ki izvirajo iz tretjih držav in katerih varnost ni nujno na isti ravni kot tista, ki je zagotovljena z organskimi gnojili in sredstvi za izboljšanje tal, proizvedenimi v Uniji, temveč tudi živih živali in svežega mesa (prašiči in perutnina), ki so lahko bili krmljeni z moko, pridobljeno tudi iz snovi prežvekovalcev.

Škoda, ki gospodarskim subjektom Unije nastane zaradi prepovedi izvoza organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal, pridobljenih iz stranskih proizvodov iz kategorije 2, naj bi bila ogromna.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so podobni tistim, ki so navedeni v zadevi T-189/18, Lipitalia 2000 e Assograssi/Komisija.

Tožeči stranki se sklicujeta zlasti na kršitev členov 43(3) in 52(4) Uredbe št. 1069/2009.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/45

Tožba, vložena 23. marca 2018 – Bruel/Komisija

(Zadeva T-202/18)

(2018/C 166/57)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Damien Bruel (Pariz, Francija) (zastopnik: H. Hansen, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	tožbo razglasi za dopustno in utemeljeno;

posledično:

—

Sklep z dne 18. januarja 2018, naslovljen „Sklep generalnega sekretarja na podlagi člena 4 pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001“, razglasi za ničen zaradi kršitev členov 4, 6 in 9 Uredbe št. 1049/2001, člena 47 Listine, člena 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah, splošnega načela enakosti orožij in obveznosti obrazložitve;

vsekakor:

—	toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov;

—	tožeči stranki pridrži vse preostale pravice, terjatve, tožbene razloge in pravna sredstva.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: kršitev členov 4 in 9 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331)

2.	Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 6 Uredbe št. 1049/2001

3.	Tretji tožbeni razlog: kršitev splošnega načela enakosti orožij, člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člena 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah

4.	Četrti tožbeni razlog: kršitev člena 4(6) Uredbe št. 1049/2001, načela sorazmernosti in obveznosti obrazložitve

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/46

Tožba, vložena 22. marca 2018 – Porsche/EUIPO – Autec (osebna vozila)

(Zadeva T-209/18)

(2018/C 166/58)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Dr. Ing. h.c. F. Porsche AG (Stuttgart, Nemčija) (zastopnik: C. Klawitter, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Autec AG (Nürnberg, Nemčija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik spornega modela: tožeča stranka

Zadevni sporni model: model Skupnosti št. 1230593-0001

Izpodbijana odločba: Odločba tretjega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 19. januarja 2018 v zadevi R 945/2016-3

Tožbeni predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo in zavrne zahtevo za ugotovitev ničnosti izpodbijanega modela Skupnosti št. 1230593-0001.

Navajana tožbena razloga

—	Kršitev člena 5 Uredbe št. 6/2002;

—	kršitev člena 6 Uredbe št. 6/2002.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/46

Tožba, vložena 22. marca 2018 – Porsche/EUIPO – Autec (osebna vozila)

(Zadeva T-210/18)

(2018/C 166/59)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Dr. Ing. h.c. F. Porsche AG (Stuttgart, Nemčija) (zastopnik: C. Klawitter, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Autec AG (Nürnberg, Nemčija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik spornega modela: tožeča stranka

Zadevni sporni model: model Skupnosti št. 198387-0001

Izpodbijana odločba: Odločba tretjega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 19. januarja 2018 v zadevi R 941/2016-3

Tožbeni predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo in zavrne zahtevo za ugotovitev ničnosti izpodbijanega modela Skupnosti št. 198387-0001.

Navajana tožbena razloga

—	Kršitev člena 5 Uredbe št. 6/2002.

—	Kršitev člena 6 Uredbe št. 6/2002.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/47

Tožba, vložena 27. marca 2018 – Brita/EUIPO (oblika pipe za pripravo in točenje pijač)

(Zadeva T-213/18)

(2018/C 166/60)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Brita GmbH (Taunusstein, Nemčija) (zastopnica: P. Koch Moreno, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: tridimenzionalna znamka Unije v črni in beli barvi (oblika pipe za pripravo in točenje pijač) – prijava št. 16053 068

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 22. januarja 2018 v zadevi R 18642017-4

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	odredi sprejetje prijave znamke Unije št. 16 053 068 v zvezi z vsemi proizvodi in storitvami v razredih 7, 11, 21, 37 in 40;

—	EUIPO naloži plačilo lastnih stroškov ter pristojbin in stroškov družbe BRITA GmbH.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 2017/1001.

14.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 166/48

Tožba, vložena 23. marca 2018 – Aliança – Vinhos de Portugal/EUIPO – Lidl Stiftung (ALIANÇA VINHOS DE PORTUGAL)

(Zadeva T-222/18)

(2018/C 166/61)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Aliança – Vinhos de Portugal (Anadia, Portugalska) (zastopnik: J. Mioludo, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Lidl Stiftung & Co. KG (Neckarsulm, Nemčija).

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka EU ALIANÇA VINHOS DE PORTUGAL – znamka EU št. 13 907 027

Postopek pred EUIPO: postopek za ugotovitev ničnosti

Izpodbijana odločba: Odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 15. januarja 2018 v zadevi R 1206/2017-5

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	razveljavi odločbo oddelka za izbris z dne 4. aprila 2017 v zadevi za izbris št. 13433 C;

—	zavrne zahtevo za ugotovitev ničnosti registracije št. 13 907 027 za znamko EU „ALIANÇA VINHOS DE PORTUGAL (fig.)“;

—	potrdi, da je registracija št. 13 907 027 za znamko EU „ALIANÇA VINHOS DE PORTUGAL (fig.)“ veljavna za vse zadevne proizvode;

—	EUIPO in Lidl Stiftung & Co. KG naloži plačilo njunih stroškov in stroškov tožeče stranke.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev členov 8(1)(b) in 60(1)(a) Uredbe št. 2017/1001.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 166

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 61 14. maj 2018

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Sodišče Evropske unije
2018/C 166/01	Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije	1