Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije

(2018/C 408/01)

Zadnja objava

UL C 399, 5.11.2018.

Prejšnje objave

UL C 392, 29.10.2018.

UL C 381, 22.10.2018.

UL C 373, 15.10.2018.

UL C 364, 8.10.2018.

UL C 352, 1.10.2018.

UL C 341, 24.9.2018.

Ta besedila so na voljo na:

EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu

Razporeditev sodnikov v senate

(2018/C 408/02)

Na splošni seji Splošnega sodišča je bilo 11. oktobra 2018 po odhodu sodnika P. G. Xuereba na predlog predsednika, podan v skladu s členom 13(2) Poslovnika, odločeno, da se za obdobje od 11. oktobra 2018 do 31. avgusta 2019 spremeni odločba z dne 21. septembra 2016 (1), kakor je bila spremenjena 8. junija 2017 (2) in 4. oktobra 2017 (3), o razporeditvi sodnikov v senate, in da se sodnike razporedi v senate tako:

Prvi razširjeni senat v sestavi petih sodnikov:

I. Pelikánová, predsednica senata, V. Valančius, P. Nihoul, J. Svenningsen in U. Öberg, sodniki.

Prvi senat v sestavi treh sodnikov:

I. Pelikánová, predsednica senata;

(a)	P. Nihoul in J. Svenningsen, sodnika;

(b)	V. Valančius in U. Öberg, sodnika.

Drugi razširjeni senat v sestavi petih sodnikov:

M. Prek, predsednik senata, E. Buttigieg, F. Schalin, B. Berke, sodniki, in M. J. Costeira, sodnica.

Drugi senat v sestavi treh sodnikov:

M. Prek, predsednik senata;

(a)	F. Schalin, sodnik, in M. J. Costeira, sodnica;

(b)	E. Buttigieg in B. Berke, sodnika.

Tretji razširjeni senat v sestavi petih sodnikov:

S. Frimodt Nielsen, predsednik senata, V. Kreuschitz, I. S. Forrester, sodnika, N. Półtorak, sodnica, in E. Perillo, sodnik.

Tretji senat v sestavi treh sodnikov:

S. Frimodt Nielsen, predsednik senata;

(a)	I. S. Forrester in E. Perillo, sodnika;

(b)	V. Kreuschitz, sodnik, in N. Półtorak, sodnica.

Četrti razširjeni senat v sestavi petih sodnikov:

H. Kanninen, predsednik senata, J. Schwarcz, C. Iliopoulos, L. Calvo-Sotelo Ibáñez-Martín, sodniki, in I. Reine, sodnica.

Četrti senat v sestavi treh sodnikov:

H. Kanninen, predsednik senata;

(a)	J. Schwarcz in C. Iliopoulos, sodnika;

(b)	L. Calvo-Sotelo Ibáñez-Martín, sodnik, in I. Reine, sodnica.

Peti razširjeni senat v sestavi petih sodnikov:

D. Gratsias, predsednik senata, I. Labucka, sodnica, S. Papasavvas, A. Dittrich in I. Ulloa Rubio, sodniki.

Peti senat v sestavi treh sodnikov:

D. Gratsias, predsednik senata;

(a)	I. Labucka, sodnica, in A. Dittrich, sodnik;

(b)	I. Labucka, sodnica, in I. Ulloa Rubio, sodnik;

(c)	A. Dittrich in I. Ulloa Rubio, sodnika.

Šesti razširjeni senat v sestavi petih sodnikov:

G. Berardis, predsednik senata, S. Papasavvas, D. Spielmann, Z. Csehi, sodniki, in O. Spineanu-Matei, sodnica.

Šesti senat v sestavi treh sodnikov:

G. Berardis, predsednik senata;

(a)	S. Papasavvas, sodnik, in O. Spineanu-Matei, sodnica;

(b)	D. Spielmann in Z. Csehi, sodnika.

Sedmi razširjeni senat v sestavi petih sodnikov:

V. Tomljenović, predsednica senata, E. Bieliūnas, sodnik, A. Marcoulli, sodnica, J. Passer in A. Kornezov, sodnika.

Sedmi senat v sestavi treh sodnikov:

V. Tomljenović, predsednica senata;

(a)	E. Bieliūnas in A. Kornezov, sodnika;

(b)	E. Bieliūnas, sodnik, in A. Marcoulli, sodnica;

(c)	A. Marcoulli, sodnica, in A. Kornezov, sodnik.

Osmi razširjeni senat v sestavi petih sodnikov:

A. M. Collins, predsednik senata, M. Kancheva, sodnica, R. Barents, J. Passer in G. De Baere, sodniki.

Osmi senat v sestavi treh sodnikov:

A. M. Collins, predsednik senata;

(a)	R. Barents in J. Passer, sodnika;

(b)	M. Kancheva, sodnica, in G. De Baere, sodnik.

Deveti razširjeni senat v sestavi petih sodnikov:

S. Gervasoni, predsednik senata, L. Madise, R. da Silva Passos, sodnika, K. Kowalik-Bańczyk, sodnica, in C. Mac Eochaidh, sodnik.

Deveti senat v sestavi treh sodnikov:

S. Gervasoni, predsednik senata;

(a)	L. Madise in R. da Silva Passos, sodnika;

(b)	K. Kowalik-Bańczyk, sodnica, in C. Mac Eochaidh, sodnik.

---

(1)  UL C 392, 24.10.2016, str. 2.

(2)  UL C 213, 3.7.2017, str. 2.

(3)  UL C 382, 13.11.2017, str. 2.

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 13. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour administrative – Luksemburg) – UBS Europe SE, nekdanja UBS (Luxembourg) SA, Alain Hondequin et consorts

(Zadeva C-358/16) (1)

((Predhodno odločanje - Približevanje zakonodaj - Direktiva 2004/39/ES - Člen 54(1) in (3) - Obseg obveznosti poklicne skrivnosti, naložene nacionalnim organom finančnega nadzora - Odločba, s katero je ugotovljena izguba poklicnega ugleda - Zadeva, za katero velja kazensko pravo - Listina Evropske unije o temeljnih pravicah - Člena 47 in 48 - Pravica do obrambe - Vpogled v spis))

(2018/C 408/03)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour administrative

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: UBS Europe SE, nekdanja UBS (Luxembourg) SA, Alain Hondequin et consorts

Tožena stranka: DV, EU, Komisija za nadzor finančnega sektorja (CSSF), Ordre des avocats du barreau de Luxembourg

Izrek

Člen 54 Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS je treba razlagati tako, da:

—

izraz „primeri, za katere velja kazensko pravo“, iz odstavkov 1 in 3 tega člena ne zajema položaja, v katerem organi, ki jih države članice določijo za izvajanje nalog, določenih v tej direktivi, sprejmejo ukrep, kot je ta v postopku v glavni stvari, s katerim se osebi prepove opravljanje funkcije člana poslovodstva ali druge funkcije v nadzorovanem podjetju, za izvajanje katere je treba pridobiti odobritev, in naloži, naj v najkrajšem možnem času odstopi z vseh svojih funkcij, ker ta oseba ne izpolnjuje več zahteve po poklicnem ugledu iz člena 9 navedene direktive, ki spada med ukrepe, ki jih morajo pristojni organi sprejeti pri izvajanju pristojnosti, ki jih imajo v skladu z določbami naslova II navedene direktive. Navedena določba se namreč s tem, da določa, da obveznost varovanja poklicne skrivnosti lahko v takšnih primerih velja izjemoma, nanaša na prenos ali uporabo zaupnih podatkov za namene pregona, ki se vodi v skladu z nacionalnim kazenskim pravom, in kazni, ki se izrečejo v skladu z njim;

—

je treba obveznost varovanja poklicne skrivnosti iz odstavka 1 navedenega člena v povezavi s členoma 47 in 48 Listine, zagotoviti in izvajati tako, da je združljiva s spoštovanjem pravice do obrambe. Tako mora pristojno nacionalno sodišče, kadar se pristojni organ sklicuje na navedeno obveznost, zato da zavrne posredovanje informacij, s katerimi razpolaga, ki niso vsebovane v spisu in ki se nanašajo na osebo, na katero se nanaša akt, ki posega v njen položaj, preveriti, ali te informacije pomenijo objektivno povezavo z očitki zoper njo, in če je odgovor pritrdilen, pretehtati med interesom zadevne osebe, da ima na voljo potrebne informacije, zato da lahko v celoti uveljavlja svojo pravico do obrambe, in interesi, povezanimi z ohranjanjem zaupnosti informacij, za katere velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti, preden se odločijo za posredovanje vsake zahtevane informacije.

---

(1)  UL C 335, 12.9.2016.

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 19. septembra 2018 – Evropska komisija/Francoska republika, IFP Énergies nouvelles

(Zadeva C-438/16 P) (1)

((Pritožba - Državna pomoč - Shema pomoči, ki jo je izvajala Francija - Neomejeno državno poroštvo, zagotovljeno Institut Français du Pétrole (IFP) z dodelitvijo statusa osebe javnega prava industrijske in komercialne narave (EPIC) - Sklep, s katerim je ugotovljeno, da ta ukrep deloma ni državna pomoč in deloma je državna pomoč, združljiva z notranjim trgom, če se spoštujejo nekateri pogoji - Pojem „shema pomoči“ - Domneva obstoja prednosti - Dokazno breme in dokazni standard))

(2018/C 408/04)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnica: Evropska komisija (zastopnika: B. Stromsky in D. Grespan, agenta)

Drugi stranki v postopku: Francoska republika (zastopnika: D. Colas in J. Bousin, agenta), IFP Énergies nouvelles (zastopniki: E. Morgan de Rivery in E. Lagathu, avocats)

Izrek

1.

Sodba Splošnega sodišča Evropske unije z dne 26. maja 2016, France in IFP Énergies nouvelles/Komisija (T 479/11 in T 157/12, EU:T:2016:320), se razveljavi v delu, v katerem je Splošno sodišče z njo za nične razglasilo člen 1, odstavki od 3 do 5, in člene od 2 do 12 Sklepa Komisije 2012/26/EU z dne 29. junija 2011 o državni pomoči C 35/08 (ex NN 11/2008), ki jo je Francija odobrila osebi javnega prava, Institut Français du Pétrole.

2.	Zadeva se vrne Splošnemu sodišču Evropske unije v ponovno razsojanje.

3.	Odločitev o stroških se pridrži.

---

(1)  UL C 392, 24.10.2016.

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 20. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Conseil d'État – Francija) – Carrefour Hypermarchés SAS in drugi/Ministre des Finances et des Comptes publics

(Zadeva C-510/16) (1)

((Predhodno odločanje - Državne pomoči - Člen 108(3) PDEU - Uredba (ES) št. 794/2004 - Priglašene sheme pomoči - Člen 4 - Sprememba obstoječe pomoči - Veliko povečanje prihodka od dajatev, ki so namenjene za financiranje shem pomoči glede na napovedi, ki so bile priglašene Evropski komisiji - Prag 20 % začetnega proračuna))

(2018/C 408/05)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Conseil d'État

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Carrefour Hypermarchés SAS, Fnac Paris, Fnac Direct, Relais Fnac, Codirep, Fnac Périphérie

Tožena stranka: Ministre des Finances et des Comptes publics

Izrek

Povečanje prihodka od dajatev, s katerimi se financira več odobrenih shem pomoči, v primerjavi z napovedmi, ki so bile priglašene Evropski komisiji, kot je to iz postopka v glavni stvari, pomeni spremembo obstoječe pomoči v smislu člena 1(c) Uredbe Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [108 PDEU] in člena 4(1), prvi stavek, Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe št. 659/1999 v povezavi s členom 108(3) PDEU, razen če to povečanje ostaja pod pragom 20 %, določenim v členu 4(1), drugi stavek, zadnjenavedene uredbe. Ta prag je treba v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, oceniti glede na prihodke, ki so namenjeni zadevnim shemam pomoči, in ne glede na dejansko dodeljene pomoči.

---

(1)  UL C 462, 12.12.2016.

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 20. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Órgano Administrativo de Recursos Contractuales de la Comunidad Autónoma de Euskadi – Španija) – Montte SL/Musikene

(Zadeva C-546/16) (1)

((Predhodno odločanje - Člen 267 PDEU - Pristojnost Sodišča - Status predložitvenega organa kot sodišča - Direktiva 2014/24/EU - Postopki oddaje javnih naročil - Odprti postopek - Merila za oddajo - Tehnična ocena - Najnižja točkovna vrednost - Ocena na podlagi cene))

(2018/C 408/06)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Órgano Administrativo de Recursos Contractuales de la Comunidad Autónoma de Euskadi

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Montte SL

Tožena stranka: Musikene

Izrek

1.

Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, ki javnim naročnikom dovoljuje, da v specifikaciji javnega naročila, ki se oddaja po odprtem postopku, določijo minimalne zahteve v zvezi s tehničnim ocenjevanjem, tako da so predložene ponudbe, ki po tem ocenjevanju ne dosežejo vnaprej določenega minimalnega točkovnega praga, izločene iz poznejšega ocenjevanja, ki temelji tako na tehničnih merilih kot na ceni.

2.

Člen 66 Direktive 2014/24 je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, ki javnim naročnikom dovoljuje, da v specifikaciji javnega naročila, ki se oddaja po odprtem postopku, določijo minimalne zahteve v zvezi s tehničnim ocenjevanjem, tako da so predložene ponudbe, ki po tem ocenjevanju ne dosežejo vnaprej določenega minimalnega točkovnega praga, izločene iz poznejših faz oddaje naročila, ne glede na število preostalih ponudnikov.

---

(1)  UL C 22, 23.1.2017.

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 13. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Consiglio di Stato – Italija) – Enzo Buccioni/Banca d'Italia

(Zadeva C-594/16) (1)

((Predhodno odločanje - Približevanje zakonodaj - Direktiva 2013/36/EU - Člen 53(1) - Obveznost varovanja poslovne skrivnosti pristojnih nacionalnih organov nadzora kreditnih institucij - Kreditne institucije, zoper katere je bil uveden postopek prisilne likvidacije - Razkritje zaupnih informacij v civilnih ali gospodarskih postopkih))

(2018/C 408/07)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Consiglio di Stato

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnik: Enzo Buccioni

Nasprotna stranka: Banca d'Italia

ob udeležbi: Banca Network Investimenti SpA, v likvidaciji

Izrek

Člen 53(1) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da pristojni organi držav članic razkrijejo zaupne informacije prosilcu, da bi ta imel možnost sprožiti civilni ali gospodarski postopek za namene varstva svojih premoženjskih interesov, ki naj bi bili ogroženi zaradi prisilne likvidacije kreditne institucije. Vendar se mora zahteva za razkritje nanašati na informacije, glede katerih tožeča stranka navede natančne in skladne dokaze, na podlagi katerih se lahko verjetno domneva, da so potrebne za civilni ali gospodarski postopek, katerega predmet mora posebej določiti tožeča stranka in zunaj katerega zadevnih informacij ni mogoče uporabiti. Pristojni organi in pristojna sodišča morajo pred razkritjem vsake zahtevane zaupne informacije tehtati interes prosilca za dostop do zadevnih informacij in interese, povezane z ohranjanjem zaupnosti teh informacij, za katere velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti.

---

(1)  UL C 63, 27.2.2017.

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 13. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Upper Tribunal (Administrative Appeals Chamber)– Združeno kraljestvo) – Rafal Prefeta/Secretary of State for Work and Pensions

(Zadeva C-618/16) (1)

((Predhodno odločanje - Prosto gibanje oseb - Člen 45 PDEU - Akt o pristopu iz leta 2003 - Priloga XII, poglavje 2 - Možnost države članice, da odstopi od člena 7(2) Uredbe (EU) št. 492/2011 in člena 7(3) Direktive 2004/38/ES - Poljski državljan, ki ni dopolnil neprekinjenega obdobja dvanajstih mesecev registriranega dela v državi članici gostiteljici))

(2018/C 408/08)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Upper Tribunal (Administrative Appeals Chamber)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Rafal Prefeta

Tožena stranka: Secretary of State for Work and Pensions

Izrek

Prilogo XII, poglavje 2, k Aktu o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija je treba razlagati tako, da je ta priloga v prehodnem obdobju, ki ga je določala, Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske omogočala, da poljskega državljana, kot je Rafal Prefeta, ki ni izpolnjeval pogoja, določenega v nacionalni zakonodaji – in sicer da je na njegovem ozemlju prijavljen delal v neprekinjenem obdobju dvanajstih mesecev – izključi iz uporabe člena 7(3) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC.

---

(1)  UL C 38, 6.2.2017.

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 20. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Finanzgericht Münster – Nemčija) – EV/Finanzamt Lippstadt

(Zadeva C-685/16) (1)

((Predhodno odločanje - Členi od 63 do 65 PDEU - Prosti pretok kapitala - Odbitek obdavčljivega dobička - Udeležba matične družbe v kapitalski družbi z upravo in sedežem v tretji državi - Dividende, izplačane matični družbi - Davčna olajšava, za katero veljajo strožji pogoji kot za odbitek dobička od udeležbe v kapitalski družbi, ustanovljeni po nacionalnem pravu, ki ni oproščena))

(2018/C 408/09)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Finanzgericht Münster

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: EV

Tožena stranka: Finanzamt Lippstadt

Izrek

Člene od 63 do 65 PDEU je treba razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni zakonodaji, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki za odbitek dobičkov od udeležbe v kapitalski družbi, ki ima upravo in sedež v tretji državi, določa strožje pogoje kot za odbitek dobičkov od udeležbe v kapitalski družbi nacionalnega prava, ki ni oproščena.

---

(1)  UL C 144, 8.5.2017.

Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 13. septembra 2018 – Birkenstock Sales GmbH/Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

(Zadeva C-26/17 P) (1)

((Pritožba - Znamka Evropske unije - Mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija - Figurativna znamka z vzorcem medsebojno prepletenih valovitih črt - Uredba (ES) št. 207/2009 - Člen 7(1)(b) - Absolutni razlog za zavrnitev - Razlikovalni učinek - Reliefni vzorec))

(2018/C 408/10)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnica: Birkenstock Sales GmbH (zastopnika: C. Menebröcker in V. Töbelmann, Rechtsanwälte)

Druga stranka v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) (zastopnica: D. Walicka, agentka)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Družbi Birkenstock Sales GmbH se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 151, 15.5.2017.

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 19. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal Superior de Justicia de Galicia – Španija) – Isabel González Castro/Mutua Umivale, Prosegur España SL, Instituto Nacional de la Seguridad Social (INSS)

(Zadeva C-41/17) (1)

((Predhodno odločanje - Direktiva 92/85/EGS - Členi 4, 5 in 7 - Zaščita varnosti in zdravja delavcev - Delavka, ki doji - Nočno delo - Izmensko delo, ki se delno opravlja ponoči - Ocena tveganj, ki izhajajo iz delovnega mesta - Preventivni ukrepi - Izpodbijanje s strani zadevne delavke - Direktiva 2006/54/ES - Člen 19 - Enako obravnavanje - Diskriminacija na podlagi spola - Dokazno breme))

(2018/C 408/11)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Superior de Justicia de Galicia

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Isabel González Castro

Nasprotne stranke v pritožbenem postopku: Mutua Umivale, Prosegur España SL, Instituto Nacional de la Seguridad Social (INSS)

Izrek

1.

Člen 7 Direktive Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo je treba razlagati tako, da se uporablja za položaj, kot je ta v postopku v glavni stvari, v katerem zadevna delavka opravlja izmensko delo, v okviru katerega samo del svojega dela opravi ponoči.

2.

Člen 19(1) Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) je treba razlagati tako, da se uporablja za položaj, kot je ta v postopku v glavni stvari, v katerem delavka, ki ji je bila zavrnjena izdaja zdravstvenega spričevala, ki potrjuje obstoj tveganja za dojenje, ki izhaja iz njenega delovnega mesta, in posledično dodelitev denarnega nadomestila za tveganje med dojenjem, pred nacionalnim sodiščem ali katerim koli drugim pristojnim organom zadevne države članice izpodbija oceno tveganj, ki izhajajo iz njenega delovnega mesta, če ta delavka navede dejstva, ki nakazujejo, da ta ocena ni vključevala posebne preučitve ob upoštevanju njenega posamičnega položaja, in na podlagi katerih se tako lahko domneva, da gre za neposredno diskriminacijo na podlagi spola v smislu Direktive 2006/54, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče. Tožena stranka mora torej predložiti dokaze, da je navedena ocena tveganja dejansko vključevala tako konkretno preučitev in da torej načelo prepovedi diskriminacije ni bilo kršeno.

---

(1)  UL C 121, 18.4.2017.

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 20. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Fővárosi Ítélőtábla – Madžarska) – OTP Bank Nyrt., OTP Faktoring Követeléskezelő Zrt/Teréz Ilyés, Emil Kiss

(Zadeva C-51/17) (1)

((Predhodno odločanje - Varstvo potrošnikov - Nepošteni pogoji - Direktiva 93/13/EGS - Področje uporabe - Člen 1(2) - Obvezni zakoni in predpisi - Člen 3(1) - Pojem „pogodbeni pogoj, o katerem se stranki nista dogovorili posamično“ - Pogoj, vključen v pogodbo po njeni sklenitvi in po posegu nacionalnega zakonodajalca - Člen 4(2) - Jasen in razumljiv jezik pogoja - Člen 6(1) - Presoja nepoštenosti pogodbenega pogoja s strani nacionalnega sodišča po uradni dolžnosti - Kreditna pogodba v tujih valutah, sklenjena med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom))

(2018/C 408/12)

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Fővárosi Ítélőtábla

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: OTP Bank Nyrt., OTP Faktoring Követeléskezelő Zrt

Toženi stranki: Teréz Ilyés, Emil Kiss

Izrek

1.

Pojem „pogodbeni pogoj, o katerem se stranki nista dogovorili posamično“, iz člena 3(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah je treba razlagati tako, da se nanaša med drugim na pogodbeni pogoj, ki je bil spremenjen z obvezno nacionalno zakonsko določbo, ki je bila sprejeta po sklenitvi potrošniške pogodbe in katere namen je nadomestiti nični pogoj iz navedene pogodbe.

2.

Člen 1(2) Direktive 93/13 je treba razlagati tako, da na področje uporabe te direktive ne spadajo pogoji, ki temeljijo na obveznih določbah nacionalnega prava, vstavljenih po sklenitvi potrošniške kreditne pogodbe in namenjenih zamenjavi ničnega pogoja iz te pogodbe z naložitvijo menjalnega tečaja, ki ga določi madžarska narodna banka. Vendar pa pogoj v zvezi z valutnim tveganjem, kot je ta v postopku v glavni stvari, ni izključen iz navedenega področja uporabe na podlagi te določbe.

3.

Člen 4(2) Direktive 93/13 je treba razlagati tako, da zahteva, da mora biti pogodbeni pogoj zapisan v jasnem in razumljivem jeziku, zavezuje finančne ustanove, da kreditojemalcem posredujejo zadostne informacije, da se jim omogoči, da sprejmejo poučene in preudarne odločitve. V zvezi s tem ta zahteva pomeni, da potrošnik pogoj v zvezi s tečajnim tveganjem razume tako formalno in slovnično pravilno kot tudi glede njegovega dejanskega obsega, tako da je povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren, lahko ne le seznanjen z možnostjo znižanja vrednosti nacionalne valute v razmerju do tuje valute, v kateri je bil kredit obračunan, temveč tudi zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti.

4.

Člen 4 Direktive 93/13 treba razlagati tako, da zahteva, da je jasen in razumljiv pogodbeni pogoj treba preučiti s sklicevanjem na vse okoliščine, ki so v trenutku sklenitve pogodbe obstajale v zvezi z njo, in prav tako na vse druge pogoje iz pogodbe, ne glede na okoliščino, da so bili nekateri od teh pogojev razglašeni za nepoštene ali so se šteli za nepoštene in jih je zato nacionalni zakonodajalec kasneje razglasil za nične.

5.	Člen 6(1) in člen 7(1) Direktive 93/13 je treba razlagati tako, da mora nacionalno sodišče namesto potrošnika kot tožeče stranke po uradni dolžnosti ugotoviti morebitno nepoštenost pogodbenega pogoja, ko ima na voljo za to potrebne pravne in dejanske elemente.

---

(1)  UL C 144, 8.5.2017.

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 13. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Consiglio di Stato – Italija) – Autorità Garante della Concorrenza e del Mercato/Wind Tre SpA, nekdanja Wind Telecomunicazioni SpA (C-54/17), Vodafone Italia SpA, nekdanja Vodafone Omnitel NV (C-55/17)

(Združeni zadevi C-54/17 in C-55/17) (1)

((Predhodno odločanje - Varstvo potrošnikov - Direktiva 2005/29/ES - Nepoštene poslovne prakse - Člen 3(4) - Področje uporabe - Členi 5, 8 in 9 - Agresivne poslovne prakse - Priloga I, točka 29 - Agresivne poslovne prakse v vseh okoliščinah - Nenaročeno blago ali storitve - Direktiva 2002/21/ES - Direktiva 2002/22/ES - Telekomunikacijske storitve - Prodaja kartic SIM (Subscriber Identity Module, modul za identifikacijo naročnika), ki vsebujejo nekatere predhodno nameščene in predhodno aktivirane storitve - Neobstoj predhodne obvestitve potrošnikov))

(2018/C 408/13)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Consiglio di Stato

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Autorità Garante della Concorrenza e del Mercato

Nasprotne stranke v pritožbenem postopku: Wind Tre SpA, nekdanja Wind Telecomunicazioni SpA (C-54/17), Vodafone Italia SpA, nekdanja Vodafone Omnitel NV (C-55/17)

Ob udeležbi: Autorità per le Garanzie nelle Comunicazioni (C-54/17), Altroconsumo, Vito Rizzo (C-54/17), Telecom Italia SpA

Izrek

1.

Pojem „nenaročeno blago ali storitve“ v smislu Priloge I, točka 29, k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) je treba razlagati tako, da zajema ravnanja, kot so ta v postopkih v glavni stvari, s katerimi telekomunikacijski operater prodaja kartice SIM (Subscriber Identity Module, modul za identifikacijo naročnika), na katerih so predhodno nameščene in predhodno aktivirane nekatere storitve, kot sta dostopanje do spleta in telefonska tajnica, ne da bi potrošnika predhodno in ustrezno obvestil o tej predhodni namestitvi in o tem predhodnem aktiviranju niti o stroških teh storitev, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

2.

Člen 3(4) Direktive 2005/29 je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero je treba ravnanje, ki pomeni nenaročeno blago ali storitve v smislu Priloge I, točka 29, k Direktivi 2005/29, kot so ravnanja v postopkih v glavni stvari, preučiti ob upoštevanju določb te direktive, zaradi česar nacionalni regulativni organ v smislu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009, v skladu s to ureditvijo ni pristojen za sankcioniranje takega ravnanja.

---

(1)  UL C 239, 24.7.2017.

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 11. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesarbeitsgericht – Nemčija) – IR/JQ

(Zadeva C-68/17) (1)

((Predhodno odločanje - Socialna politika - Direktiva 2000/78/ES - Enako obravnavanje - Poklicne dejavnosti cerkva ali drugih organizacij, katerih etika temelji na veri ali prepričanju - Poklicne zahteve - Delovanje v dobri veri in lojalno do etosa cerkve ali organizacije - Pojem - Različno obravnavanje na podlagi vere ali prepričanja - Odpoved delovnega razmerja delavcu, ki je pripadnik katoliške vere in ki je na vodstvenem položaju, zaradi druge civilne zakonske zveze, sklenjene po razvezi))

(2018/C 408/14)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesarbeitsgericht

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: IR

Tožena stranka: JQ

Izrek

1.

Člen 4(2), drugi pododstavek, Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da: — na eni strani cerkev ali druga organizacija, katere etika temelji na veri ali prepričanju in ki upravlja bolnišnico v obliki kapitalske družbe zasebnega prava, ne more odločiti, da za njene delavce na vodstvenih položajih veljajo zahteve delovanja v dobri veri in lojalno do te etike, ki se razlikujejo glede na versko pripadnost oziroma nepripadnost teh delavcev, ne da bi obstajala možnost, da je ta odločitev po potrebi predmet učinkovitega sodnega nadzora, ki zahteva, da se preveri, ali so izpolnjena merila iz člena 4(2) navedene direktive, in da — je na drugi strani različno obravnavanje delavcev na vodstvenih položajih, ki se nanaša na takšne zahteve delovanja v dobri veri in lojalno do navedene etike, glede na njihovo pripadnost oziroma nepripadnost veri v skladu z navedeno direktivo le, če glede na naravo zadevnih poklicnih dejavnosti ali okvir, v katerem se te izvajajo, vera ali prepričanje pomeni poklicno zahtevo, ki je bistvena, legitimna in upravičena glede na etiko zadevne cerkve ali organizacije ter ki je v skladu z načelom sorazmernosti, kar pa mora preveriti nacionalno sodišče.

2.

Nacionalno sodišče, ki odloča v sporu med strankama zasebnega prava, mora, če veljavnega nacionalnega prava ne more razlagati v skladu s členom 4(2) Direktive 2000/78, v okviru svojih pristojnosti zagotoviti pravno varstvo, ki za pravne subjekte izhaja iz splošnih načel prava Unije, kot je prepoved diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja, ki je zdaj določena v členu 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ter polni učinek pravic, ki iz njih izhajajo iz teh načel, tako da po potrebi ne uporabi nobene nasprotujoče nacionalne določbe.

---

(1)  UL C 144, 8.5.2017.

Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 12. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Curtea de Apel Bucureşti – Romunija) – Siemens Gamesa Renewable Energy România SRL, nekdanja Gamesa Wind România SRL/Agenţia Naţională de Administrare Fiscală – Direcţia Generală de Soluţionare a Contestaţiilor, Agenţia Naţională de Administrare Fiscală – Direcţia Generală de Administrare a Marilor Contribuabili

(Zadeva C-69/17) (1)

((Predhodno odločanje - Obdavčenje - Davek na dodano vrednost (DDV) - Pravica do odbitka - Pridobitve blaga davčnega zavezanca, ki ga je davčna uprava razglasila za „nedejavnega“ - Zavrnitev pravice do odbitka - Načeli sorazmernosti in nevtralnosti DDV))

(2018/C 408/15)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Curtea de Apel Bucureşti

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Siemens Gamesa Renewable Energy România SRL, nekdanja Gamesa Wind România SRL

Nasprotni stranki: Agenţia Naţională de Administrare Fiscală – Direcţia Generală de Soluţionare a Contestaţiilor, Agenţia Naţională de Administrare Fiscală – Direcţia Generală de Administrare a Marilor Contribuabili

Izrek

Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2010/45/EU z dne 13. julija 2010, zlasti njene člene 213, 214 in 273, je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ki davčni upravi dopušča, da davčnemu zavezancu, ki je opravil pridobitve v obdobju, v katerem je njegova identifikacijska številka za davek na dodano vrednost prenehala zaradi nepredložitve davčnih napovedi in obračunov, pravico do odbitka davka na dodano vrednost za te pridobitve na podlagi obračunov davka na dodano vrednost, ki so bili predloženi – oziroma računov, ki so bili izdani – po ponovni aktivaciji njegove identifikacijske številke, zavrne samo zato, ker so bile pridobitve opravljene v času neaktivnosti, čeprav so vsebinske zahteve izpolnjene in pravica do odbitka ni bila uveljavljena z namenom goljufije ali zlorabe.

---

(1)  UL C 144, 8.5.2017.

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 26. septembra 2018 – Koninklijke Philips NV, Philips France SAS/Evropska komisija

(Zadeva C-98/17 P) (1)

((Pritožba - Omejevalni sporazumi - Evropski trg čipov za kartice - Mreža dvostranskih stikov - Izmenjava občutljivih poslovnih informacij - Omejevanje konkurence „zaradi cilja“ - Enotna in trajajoča kršitev - Udeležba pri kršitvi in seznanjenost udeleženca pri nekaterih dvostranskih stikih z drugimi dvostranskimi stiki - Sodni nadzor))

(2018/C 408/16)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnici: Koninklijke Philips NV, Philips France SAS (zastopniki: J.K. de Pree, A.M. ter Haar in T.M. Snoep, advocaten)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopniki: A. Biolan, A. Dawes in J. Norris-Usher, agenti)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Družbama Koninklijke Philips NV in Philips France SAS se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 121, 18.4.2017.

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 26. septembra 2018 – Infineon Technologies AG/Evropska komisija

(Zadeva C-99/17 P) (1)

((Pritožba - Omejevalni sporazumi - Evropski trg čipov za kartice - Mreža dvostranskih stikov - Izmenjava občutljivih poslovnih informacij - Izpodbijanje pristnosti dokazov - Pravica do obrambe - Omejevanje konkurence „zaradi cilja“ - Enotna in trajajoča kršitev - Sodni nadzor - Neomejena sodna pristojnost - Obseg - Izračun zneska globe))

(2018/C 408/17)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Infineon Technologies AG (zastopniki: M. Dreher, T. Lübbig in M. Klusmann, Rechtsanwälte)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopniki: A. Biolan, A. Dawes in J. Norris-Usher, agenti)

Izrek

1.

Sodba Splošnega sodišča Evropske unije z dne 15. decembra 2016, Infineon Technologies/Komisija (T-758/14, neobjavljena, EU:T:2016:737) se razveljavi v delu, v katerem je Splošno sodišče zavrnilo podredni predlog družbe Infineon Technologies AG za znižanje zneska globe, ki ji jo je naložila Evropska komisija.

2.	preostalem se pritožba zavrne.

3.	Zadeva se vrne Splošnemu sodišču, da ob upoštevanju šestega tožbenega razloga odloči o predlogu za znižanje zneska globe, ki je bila naložena družbi Infineon Technologies AG.

4.	Odločitev o stroških se pridrži.

---

(1)  UL C 168, 29.5.2017.

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 19. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Juzgado de Primera Instancia no 5 de Cartagena – Španija) – Bankia SA/Juan Carlos Mari Merino, Juan Pérez Gavilán, María Concepción Mari Merino

(Zadeva C-109/17) (1)

((Predhodno odločanje - Direktiva 2005/29/ES - Nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov - Pogodba o hipotekarnem kreditu - Postopek izvršbe na podlagi hipoteke - Ponovna ocena vrednosti nepremičnine pred prodajo na dražbi - Veljavnost izvršilnega naslova - Člen 11 - Ustrezna in učinkovita sredstva proti nepoštenim poslovnim praksam - Prepoved nacionalnemu sodišču, da presoja obstoj nepoštenih poslovnih praks - Nemožnost prekinitve postopka izvršbe na podlagi hipoteke - Člena 2 in 10 - Kodeks dobrega ravnanja - Pravno nezavezujoča narava tega kodeksa))

(2018/C 408/18)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de Primera Instancia no 5 de Cartagena

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Bankia SA

Tožene stranke: Juan Carlos Mari Merino, Juan Pérez Gavilán, María Concepción Mari Merino

Izrek

1.

Člen 11 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta iz zadeve v glavni stvari, s katero je sodišču, ki vodi postopek izvršbe na podlagi hipoteke, prepovedano, da po uradni dolžnosti ali na predlog strank opravi nadzor nad veljavnostjo izvršilnega naslova z vidika obstoja nepoštenih poslovnih praks, sodišču, ki je pristojno za vsebinsko odločanje o obstoju teh praks, pa vsekakor, da sprejme začasne ukrepe, kot je prekinitev postopka izvršbe na podlagi hipoteke.

2.	Člen 11 Direktive 2005/29 je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, v kateri kodeksom ravnanja, kakršni so tisti iz člena 10 te direktive, ni priznana pravno zavezujoča narava.

---

(1)  UL C 161, 22.5.2017.

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 20. septembra 2018 – Kraljevina Španija/Evropska komisija

(Zadeva C-114/17 P) (1)

((Pritožba - Državne pomoči - Digitalna televizija - Pomoč za uvedbo digitalne prizemne televizije na oddaljenih in manj urbaniziranih območjih v Comunidad Autónoma de Castilla-La Mancha (avtonomna skupnost Kastilja-Manča, Španija) - Subvencije za operaterje platform digitalne prizemne televizije - Sklep o delni nezdružljivosti ukrepov pomoči z notranjim trgom - Pojem „državna pomoč“ - Prednost - Storitev splošnega gospodarskega pomena - Opredelitev - Polje proste presoje držav članic))

(2018/C 408/19)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Pritožnica: Kraljevina Španija (zastopnica: M. J. García-Valdecasas Dorrego, agentka)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopniki: É. Gippini Fournier, B. Stromsky in P. Němečková, agenti)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Kraljevini Španiji se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 129, 24.4.2017.

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 26. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Rechtbank van eerste aanleg te Antwerpen – Belgija) – kazenski postopek proti Van Gennip BVBA, Antoniusu Johannes Marii ten Veldeju, Original BVBA, Antoniusu Corneliusu Ignatiusu Marii van der Schootu

(Zadeva C-137/17) (1)

((Predhodno odločanje - Direktive 2006/123/ES, 2007/23/ES in 2013/29/EU - Dajanje pirotehničnih izdelkov v promet - Prosti pretok pirotehničnih izdelkov, skladnih z zahtevami iz teh direktiv - Nacionalna ureditev, ki določa omejitve glede skladiščenja in prodaje teh izdelkov - Kazenske sankcije - Sistem dveh dovoljenj - Direktiva 98/34/ES - Pojem „tehnični predpis“))

(2018/C 408/20)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Rechtbank van eerste aanleg te Antwerpen

Stranke v kazenskem postopku v glavni stvari

Van Gennip BVBA, Antonius Johannes Maria ten Velde, Original BVBA, Antonius Cornelius Ignatius Maria van der Schoot

Izrek

1.

Načelo prostega pretoka pirotehničnih izdelkov, kot je določeno zlasti v členu 6(2) Direktive 2007/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o dajanju pirotehničnih izdelkov v promet, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ki prepoveduje, da potrošniki posedujejo ali uporabijo izdelke za praznične ognjemete, katerih vsebnost pirotehnične snovi ali zmesi je večja od 1 kilograma, oziroma da se jim ti izdelki prodajo, če je ta ureditev primerna za zagotovitev javnega reda in javne varnosti in ne presega tega, kar je potrebno za zaščito teh temeljnih interesov, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

2.

Člen 10 Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ki skladiščenje pirotehničnih izdelkov, ki so skladni z Direktivo 2007/23 in ki so namenjeni za trgovino na drobno, pogojuje s pridobitvijo dveh dovoljenj, in sicer zveznega dovoljenja za eksplozive in regionalnega okoljskega dovoljenja, če so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v členu 10(2) te direktive, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

3.

Člen 20 Direktive 2007/23 in člen 1(5) Direktive 2006/123 je treba razlagati tako, da države članice lahko sprejmejo kazenske sankcije pod pogojem, da so, kar zadeva Direktivo 2007/23, te sankcije učinkovite, sorazmerne in odvračalne ter da, kar zadeva Direktivo 2006/123, učinek nacionalnih določb kazenskega prava ni izogibanje določbam te direktive.

---

(1)  UL C 178, 6.6.2017.

Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 13. septembra 2018 – ANKO AE Antiprosopeion, Emporiou kai Viomichanias/Evropska komisija

(Zadeva C-172/17 P) (1)

((Pritožba - Arbitražne klavzule - Konvencija Pocemon, sklenjena v okviru Sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013) - Upravičeni stroški - Sklep Evropske komisije - Obveznost povračila izplačanih zneskov - Nasprotni zahtevek))

(2018/C 408/21)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Pritožnica: ANKO AE Antiprosopeion, Emporiou kai Viomichanias (zastopnica: S. Paliou, dikigoros)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopnika: R. Lyal in A. Kyratsou, agenta)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	ANKO AE Antiprosopeion, Emporiou kai Viomichanias se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 168, 29.5.2017.

Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 13. septembra 2018 – ANKO AE Antiprosopeion, Emporiou kai Viomichanias/Evropska komisija

(Zadeva C-173/17 P) (1)

((Pritožba - Arbitražne klavzule - Konvencija Doc@Hand sklenjena v okviru Sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2002-2006) - Upravičeni stroški - Sklep Evropske komisije - Obveznost povračila izplačanih zneskov - Nasprotni zahtevek))

(2018/C 408/22)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Pritožnica: ANKO AE Antiprosopeion, Emporiou kai Viomichanias (zastopnica: S. Paliou, dikigoros)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopnika: R. Lyal in A. Kyratsou, agenta)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	ANKO AE Antiprosopeion, Emporiou kai Viomichanias se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 168, 29.5.2017.

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 26. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Raad van State – Nizozemska) – X/Belastingdienst/Toeslagen

(Zadeva C-175/17) (1)

((Predhodno odločanje - Skupna politika na področju azila in subsidiarne zaščite - Direktiva 2005/85/ES - Člen 39 - Direktiva 2008/115/ES - Člen 13 - Listina Evropske unije o temeljnih pravicah - Člen 18, člen 19(2) in člen 47 - Pravica do učinkovitega pravnega sredstva - Načelo nevračanja - Odločba o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito in o naložitvi obveznosti vrnitve - Nacionalna zakonodaja, ki določa drugo stopnjo sodnega varstva - Odložni učinek po samem zakonu, omejen na pravno sredstvo na prvi stopnji))

(2018/C 408/23)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad van State

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: X

Tožena stranka: Belastingdienst/Toeslagen

Izrek

Člen 39 Direktive Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah in člen 13 Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ob upoštevanju člena 18, člena 19(2) in člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki sicer določa pritožbo zoper sodbo na prvi stopnji, s katero se potrdi odločba o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito in naloži obveznost vrnitve, vendar temu pravnemu sredstvu ne prizna odložnega učinka po samem zakonu, čeprav zadevna oseba zatrjuje resno tveganje kršitve načela nevračanja.

---

(1)  UL C 178, 6.6.2017.

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 13. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Sąd Rejonowy w Siemianowicach Śląskich – Poljska) – Profi Credit Polska S.A. w Bielsku Białej/Mariusz Wawrzosek

(Zadeva C-176/17) (1)

((Predhodno odločanje - Varstvo potrošnikov - Direktiva 93/13/ES - Nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - Direktiva 2008/48/ES - Postopek za izdajo plačilnega naloga na podlagi lastne menice za zavarovanje obveznosti, ki izhajajo iz potrošniške kreditne pogodbe))

(2018/C 408/24)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Rejonowy w Siemianowicach Śląskich

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Profi Credit Polska S.A. w Bielsku Białej

Tožena stranka: Mariusz Wawrzosek

Izrek

Člen 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, ki dopušča izdajo plačilnega naloga na podlagi veljavne lastne menice, namenjene zavarovanju terjatve iz potrošniške kreditne pogodbe, kadar sodišče, ki odloča o predlogu za izdajo plačilnega naloga, ni pristojno za preizkus morebitne nepoštenosti pogojev iz te pogodbe, če na podlagi podrobnih pravil za izvajanje pravice do vložitve ugovora zoper ta plačilni nalog ni mogoče zagotoviti spoštovanja pravic, ki jih ima potrošnik na podlagi te direktive.

---

(1)  UL C 300, 11.9.2017.

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 26. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Raad van State – Nizozemska) – X, Y/Staatssecretaris van Veiligheid en Justitie

(Zadeva C-180/17) (1)

((Predhodno odločanje - Skupna politika na področju azila in subsidiarne zaščite - Direktiva 2013/32/EU - Člen 46 - Direktiva 2008/115/ES - Člen 13 - Listina Evropske unije o temeljnih pravicah - Člen 18, člen 19(2) in člen 47 - Pravica do učinkovitega pravnega sredstva - Načelo nevračanja - Odločba o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito in o naložitvi obveznosti vrnitve - Nacionalna zakonodaja, ki določa drugo stopnjo sodnega varstva - Odložni učinek po samem zakonu, omejen na pravno sredstvo zoper odločbo na prvi stopnji))

(2018/C 408/25)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad van State

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: X, Y

Tožena stranka: Staatssecretaris van Veiligheid en Justitie

Izrek

Člen 46 Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite in člen 13 Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ob upoštevanju člena 18, člena 19(2) in člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki sicer določa pritožbo zoper sodbo na prvi stopnji, s katero se potrdi odločba o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito in naloži obveznost vrnitve, vendar temu pravnemu sredstvu ne prizna odložnega učinka po samem zakonu, čeprav zadevna oseba zatrjuje resno tveganje kršitve načela nevračanja.

---

(1)  UL C 202, 26.6.2017.

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 20. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbeOberster Gerichtshof – Avstrija) – Alexander Mölk/Valentina Mölk

(Zadeva C-214/17) (1)

((Predhodno odločanje - Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah - Haaški protokol o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti - Člen 4(3) - Preživninski zahtevek, ki ga je preživninski upravičenec vložil pri pristojnem organu države običajnega prebivališča zavezanca - Odločba, ki je postala pravnomočna - Poznejši zahtevek za znižanje določenega zneska preživnine, ki ga je zavezanec vložil pri istem organu - Spustitev upravičenca v postopek - Določitev prava, ki se uporablja))

(2018/C 408/26)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberster Gerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Alexander Mölk

Tožena stranka: Valentina Mölk

Izrek

1.

Člen 4(3) Haaškega protokola z dne 23. novembra 2007 o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti, ki je bil v imenu Evropske skupnosti potrjen s Sklepom Sveta z dne 30. novembra 2009 (2009/941/ES), je treba razlagati tako, da se v položaju, kot je ta v postopku v glavni stvari, v katerem je bil znesek preživnine na zahtevo upravičenca in v skladu s tem členom 4(3) na podlagi prava sodišča, določenega v skladu z navedenim členom, določen z odločbo, ki je postala pravnomočna, to pravo ne uporablja za poznejši zahtevek za znižanje te preživnine, ki ga zavezanec vloži pri sodišču države svojega običajnega prebivališča proti upravičencu.

2.

Člen 4(3) Haaškega protokola z dne 23. novembra 2007 je treba razlagati tako, da se upravičenec ne „obrn[e]“ v smislu tega člena na pristojni organ države, v kateri ima zavezanec običajno prebivališče, kadar se upravičenec v okviru postopka, ki ga je zavezanec sprožil pri tem organu, spusti v postopek v smislu člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah s tem, da predlaga zavrnitev zahtevka iz vsebinskih razlogov.

---

(1)  UL C 283, 28.8.2017.

Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 13. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Okresní soud v Českých Budějovicích – Češka republika) – Česká pojišťovna a.s./WCZ, spol. s r.o.

(Zadeva C-287/17) (1)

((Predhodno odločanje - Pravo gospodarskih družb - Boj proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih - Direktiva 2011/7/EU - Člen 6(1) in (3) - Povračilo stroškov za izterjavo dolga - Stroški, nastali z opozorili, poslanimi zaradi dolžnikove zamude pri plačilu))

(2018/C 408/27)

Jezik postopka: češčina

Predložitveno sodišče

Okresní soud v Českých Budějovicích

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Česká pojišťovna a.s.

Tožena stranka: WCZ, spol. s r.o.

Izrek

Člen 6 Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih je treba razlagati tako, da se z njim upniku, ki zahteva povračilo stroškov, nastalih z opozorili, poslanimi dolžniku zaradi njegove zamude pri plačilu, priznava pravica, da zaradi tega poleg fiksnega zneska 40 EUR, določenega v odstavku 1 tega člena, prejme razumno nadomestilo v smislu odstavka 3 istega člena za del teh stroškov, ki presega ta fiksni znesek.

---

(1)  UL C 269, 14.8.2017.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 12. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberster Gerichtshof – Avstrija) – Helga Löber/Barclays Bank plc

(Zadeva C-304/17) (1)

((Predhodno odločanje - Uredba (ES) št. 44/2001 - Sodna pristojnost v civilnih in gospodarskih zadevah - Posebne pristojnosti - Člen 5, točka 3 - Pristojnost v zvezi z delikti ali kvazidelikti - Kraj, kjer je prišlo ali kjer grozi škodni dogodek - Potrošnik, ki prebiva v državi članici in je prek banke s sedežem v tej državi članici kupil vrednostne papirje, ki jih je izdala banka s sedežem v drugi državi članici - Pristojnost za obravnavanje tožbe, ki jo je vložil ta potrošnik v zvezi z deliktno odgovornostjo te banke))

(2018/C 408/28)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberster Gerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Helga Löber

Tožena stranka: Barclays Bank plc

Izrek

Člen 5, točka 3, Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da so v položaju, kot je ta v postopku v glavni stvari, v katerem vlagatelj vloži tožbo glede deliktne odgovornosti proti banki, ki je izdala certifikat, v katerega je vložil, zaradi prospekta za ta certifikat, sodišča kraja stalnega prebivališča tega vlagatelja kot sodišča kraja, kjer je prišlo do škodnega dogodka, v smislu te določbe, pristojna za obravnavanje te tožbe, kadar je zatrjevana škoda finančna škoda, ki je nastala neposredno na bančnem računu navedenega vlagatelja pri banki s sedežem na območju pristojnosti teh sodišč, in kadar tudi druge posebne okoliščine tega položaja vodijo do dodelitve pristojnosti navedenim sodiščem.

---

(1)  UL C 269, 14.8.2017.

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 19. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landesarbeitsgericht Hamm – Nemčija) – Surjit Singh Bedi/Zvezna republika Nemčija, Bundesrepublik Deutschland in Prozessstandschaft für das Vereinigte Königreich von Großbritannien und Nordirland

(Zadeva C-312/17) (1)

((Predhodno odločanje - Socialna politika - Direktiva 2000/78/ES - Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu - Člen 2(2) - Prepoved vsakršne diskriminacije zaradi invalidnosti - Kolektivna pogodba o socialni varnosti - Premostitvena pomoč, ki se izplača nekdanjim civilnim uslužbencem zavezniških sil v Nemčiji - Prenehanje izplačevanja te pomoči, ko zadevna oseba izpolni pogoje za pridobitev predčasne starostne pokojnine za invalidne osebe na podlagi zakonskega sistema pokojninskega zavarovanja))

(2018/C 408/29)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landesarbeitsgericht Hamm

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka in pritožnik: Surjit Singh Bedi

Toženi stranki in nasprotni stranki v pritožbenem postopku: Bundesrepublik Deutschland in Prozessstandschaft für das Vereinigte Königreich von Großbritannien und Nordirland

Izrek

Člen 2(2) Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da v zadevi, kot je ta iz postopka v glavni stvari, nasprotuje določbam kolektivne pogodbe, ki določajo, da se premostitvena pomoč, ki je bila delavcu, ki je izgubil zaposlitev, dodeljena za zagotavljanje dostojnega dohodka, dokler ne pridobi pravice do starostne pokojnine na podlagi zakonskega pokojninskega zavarovanja, preneha izplačevati, ko ta delavec izpolni pogoje za predčasno starostno pokojnino, ki je na podlagi tega sistema določena za osebe s hudo invalidnostjo.

---

(1)  UL C 309, 18.9.2017.

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 13. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Riigikohus – Estonija) – Starman AS/Tarbijakaitseamet

(Zadeva C-332/17) (1)

((Predhodno odločanje - Varstvo potrošnikov - Direktiva 2011/83/EU - Člen 21 - Pogodbe, sklenjene s potrošniki - Telefonsko komuniciranje - Praksa ponudnika telekomunikacijskih storitev, da strankam, s katerimi ima sklenjeno pogodbo, ponuja skrajšano številko za pomoč po ceni, ki je višja od osnovne))

(2018/C 408/30)

Jezik postopka: estonščina

Predložitveno sodišče

Riigikohus

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Starman AS

Tožena stranka: Tarbijakaitseamet

Izrek

Člen 21, prvi odstavek, Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da v položaju, v katerem je dal trgovec vsem svojim strankam na voljo eno ali več skrajšanih telefonskih številk, za katere velja višja cena od osnovne, potrošniki, ki imajo s tem trgovcem sklenjeno pogodbo, plačajo več od osnovne cene, ko tega trgovca po telefonu pokličejo v zvezi s to pogodbo.

---

(1)  UL C 256, 7.8.2017.

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 20. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Nederlandstalige rechtbank van eerste aanleg Brussel – Belgija) – Fremoluc NV/Agentschap voor Grond- en Woonbeleid voor Vlaams-Brabant (Vlabinvest ABP) in drugi

(Zadeva C-343/17) (1)

((Predhodno odločanje - Temeljne svoboščine - Členi 21, 45, 49 in 63 PDEU - Direktiva 2004/38/ES - Člena 22 in 24 - Predkupna pravica javne agencije na zemljiščih na njenem območju delovanja za izgradnjo socialnih stanovanj - Stanovanja, ki so prednostno dodeljena posameznikom, ki so „tesno družbeno, gospodarsko, socialno ali kulturno povezani“ z delom ozemlja, ki ustreza navedenemu območju - Položaj, v katerem so vsi elementi omejeni na eno državo članico - Nedopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe))

(2018/C 408/31)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Nederlandstalige rechtbank van eerste aanleg Brussel

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranka: Fremoluc NV

Tožene stranke: Agentschap voor Grond- en Woonbeleid voor Vlaams-Brabant (Vlabinvest ABP), Vlaams Financieringsfonds voor Grond- en Woonbeleid voor Vlaams-Brabant, Vlaamse Maatschappij voor Sociaal Wonen NV (VMSW), Christof De Knop, in drugi

Izrek

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Nederlandstalige rechtbank van eerste aanleg Brussel (nizozemsko govoreče prvostopenjsko sodišče v Bruslju, Belgija) z odločbo z dne 19. maja 2017, je nedopusten.

---

(1)  UL C 300, 11.9.2017.

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 13. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Fővárosi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság – Madžarska) – Shajin Ahmed/Bevándorlási és Menekültügyi Hivatal

(Zadeva C-369/17) (1)

((Predhodno odločanje - Območje svobode, varnosti in pravice - Meje, azil in priseljevanje - Status begunca ali status subsidiarne zaščite - Direktiva 2011/95/EU - Člen 17 - Izključitev iz statusa subsidiarne zaščite - Razlogi - Obsodba za hudo kaznivo dejanje - Določitev teže kršitve na podlagi kazni, ki je predpisana v nacionalnem pravu - Dopustnost - Potrebnost individualne presoje))

(2018/C 408/32)

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Fővárosi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Shajin Ahmed

Tožena stranka: Bevándorlási és Menekültügyi Hivatal

Izrek

Člen 17(1)(b) Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite je treba razlagati tako, da nasprotuje zakonodaji države članice, v skladu s katero se za prosilca za subsidiarno zaščito šteje, da je „storil hudo kaznivo dejanje“ v smislu te določbe, zaradi katerega je lahko izključen iz te zaščite, zgolj na podlagi kazni, ki je v pravu te države članice predpisana za dano kaznivo dejanje. Pristojni nacionalni organ ali sodišče, ki odloča o prošnji za subsidiarno zaščito, mora presoditi težo zadevne kršitve in pri tem celovito preučiti vse okoliščine posameznega primera.

---

(1)  UL C 293, 4.9.2017.

Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 13. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Rechtbank Noord-Holland – Nizozemska) – Vision Research Europe BV/Inspecteur van de Belastingdienst/Douane kantoor Rotterdam Rijnmond

(Zadeva C-372/17) (1)

((Predhodno odločanje - Skupna carinska tarifa - Tarifne številke - Uvrstitev blaga - Kamera, ki ima neobstojni pomnilnik, ki temelji na tem, da se shranjene slike izbrišejo, ko se kamera izklopi ali ko se posnamejo nove slike - Kombinirana nomenklatura - Tarifni podštevilki 8525 80 19 in 8525 80 30 - Pojasnjevalne opombe - Razlaga - Izvedbena uredba (EU) št. 113/2014 - Razlaga - Veljavnost))

(2018/C 408/33)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Rechtbank Noord-Holland

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Vision Research Europe BV

Tožena stranka: Inspecteur van de Belastingdienst/Douane kantoor Rotterdam Rijnmond

Izrek

Tarifno podštevilko 8525 80 30 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi v različici, ki izhaja iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1001/2013 z dne 4. oktobra 2013, je treba razlagati tako, da se pod njo uvršča kamera, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki ima zmogljivost posneti veliko število slik na sekundo in jih ohraniti v svojem notranjem pomnilniku, iz katerega se, ko je kamera ugasnjena, izbrišejo, in da Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 113/2014 z dne 4. februarja 2014 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo v obsegu, v katerem se po analogiji uporablja za proizvode, ki imajo značilnosti navedene kamere, ni veljavna.

---

(1)  UL C 300, 11.9.2017.

Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 20. septembra 2018 – Agria Polska sp. z o.o., Agria Chemicals Poland sp. z o.o., Agria Beteiligungsgesellschaft mbH, Star Agro Analyse und Handels GmbH /Evropska komisija

(Zadeva C-373/17 P) (1)

((Pritožba - Konkurenca - Zavrnitev pritožbe s strani Evropske komisije - Neobstoj interesa Evropske unije))

(2018/C 408/34)

Jezik postopka: poljščina

Stranke

Pritožnice: Agria Polska sp. z o.o., Agria Chemicals Poland sp. z o.o., Agria Beteiligungsgesellschaft mbH, Star Agro Analyse und Handels GmbH (zastopnika: P. Graczyk, adwokat in W. Rocławski, radca prawny)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopnika: J. Szczodrowski in A. Dawes, agenta)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Družbam Agria Polska sp. z o.o., Agria Chemicals Poland sp. z o.o. in Agria Beteiligungsgesellschaft mbH se naloži, da poleg svojih stroškov plačajo tudi stroške, ki so nastali Evropski komisiji.

3.	Družba Star Agro Analyse und Handels GmbH nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 347, 16.10.2017.

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 20. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Krajský súd v Prešove – Slovaška) – EOS KSI Slovensko s.r.o./Ján Danko, Margita Danková

(Zadeva C-448/17) (1)

((Predhodno odločanje - Pogodbe, sklenjene s potrošniki - Direktiva 93/13/EGS - Nepošteni pogoji - Člen 4(2) in člen 5 - Obveznost sestavljanja pogojev v jasnem in razumljivem jeziku - Člen 7 - Ukrepanje oseb ali organizacij, ki imajo pravni interes za varstvo potrošnikov pred uporabo nepoštenih pogojev, pri sodiščih - Nacionalna ureditev, ki intervencijo združenja za varstvo potrošnikov v postopku pogojuje s soglasjem potrošnika - Potrošniški kredit - Direktiva 87/102/EGS - Člen 4(2) - Obveznost navedbe efektivne obrestne mere v pisni pogodbi - Pogodba, ki vsebuje le matematično enačbo za izračun efektivne obrestne mere, ne pa elementov, ki so potrebni za ta izračun))

(2018/C 408/35)

Jezik postopka: slovaščina

Predložitveno sodišče

Krajský súd v Prešove

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: EOS KSI Slovensko s.r.o.

Toženi stranki: Ján Danko, Margita Danková

ob udeležbi: Združenie na ochranu občana spotrebiteľa HOOS

Izrek

1.

Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v povezavi z načelom enakovrednosti je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki organizaciji za varstvo potrošnikov ne omogoča, da v interesu potrošnika intervenira v postopku za izdajo plačilnega naloga, ki se nanaša na posameznega potrošnika, in vloži ugovor zoper tak nalog, pri čemer mu navedeni potrošnik ne ugovarja, če navedena ureditev za intervencijo združenj za varstvo potrošnikov v sporih, ki se nanašajo na pravo Unije, dejansko določa manj ugodne pogoje od tistih, ki se uporabljajo za spore, ki se nanašajo izključno na nacionalno pravo, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

2.

Direktivo 93/13 je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, ki kljub temu, da v fazi izdaje plačilnega naloga zoper potrošnika določa nadzor nepoštenosti pogojev, ki jih vsebuje pogodba, sklenjena med prodajalcem ali ponudnikom in tem potrošnikom, prvič, pristojnost za izdajo tega plačilnega naloga podeljuje upravnemu uslužbencu sodišča, ki nima statusa sodnika, in drugič, določa, da je treba ugovor vložiti v roku petnajst dni ter zahteva, da mora biti ta ugovor obrazložen, če ni tak nadzor po uradni dolžnosti določen za fazo izvršitve navedenega naloga, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

3.

Člen 4(2) Direktive 93/13 je treba razlagati tako, da če v pogodbi o potrošniškem kreditu ni navedena EOM, temveč vsebuje samo matematično enačbo za izračun EOM, brez elementov, ki so potrebni za ta izračun, in če v tej pogodbi ni navedena obrestna mera, je to odločilen element pri analizi vprašanja, ki jo opravi zadevno nacionalno sodišče, ali je pogoj navedene pogodbe v zvezi s stroški kredita sestavljen jasno in razumljivo v smislu navedene določbe.

---

(1)  UL C 382, 13.11.2017.

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 20. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunale di Trento – Italija) – Chiara Motter/Provincia autonoma di Trento

(Zadeva C-466/17) (1)

((Predhodno odločanje - Socialna politika - Direktiva 1999/70/ES - Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP - Določba 4 - Javni sektor - Srednješolski učitelji - Zaposlitev delavcev, zaposlenih za določen čas, kot uradnikov v javnem sektorju prek natečaja na podlagi kvalifikacij - Določitev delovne dobe - Delno upoštevanje časovnega obdobja opravljanja storitev na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas))

(2018/C 408/36)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale di Trento

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Chiara Motter

Tožena stranka: Provincia autonoma di Trento

Izrek

Določbo 4 Okvirnega sporazuma o delu za določen čas, sklenjenega 18. marca 1999, ki je naveden v Prilogi k Direktivi Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, je treba razlagati tako, da načeloma ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, kakršna je obravnavana v postopku v glavni stvari, ki za uvrstitev delavca v plačilni razred, ko je bil ta na podlagi kvalifikacij imenovan za uradnika, upošteva delovno dobo, ki jo je dopolnil na podlagi pogodb o zaposlitvi za določen čas, in sicer v celoti do četrtega leta in nato deloma, do dveh tretjin.

---

(1)  UL C 347, 16.10.2017.

Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 26. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Amtsgericht Köln – Nemčija) – Postopek, ki ga je sprožil Josef Baumgartner

(Zadeva C-513/17) (1)

((Predhodno odločanje - Promet - Cestni promet - Uredba (ES) št. 561/2006 - Člen 19(2), prvi pododstavek - Upravna sankcija za prekršek, storjen na ozemlju države članice sedeža podjetja, ki so jo naložili pristojni organi druge države članice, v kateri je bil prekršek ugotovljen))

(2018/C 408/37)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Amtsgericht Köln

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Josef Baumgartner

Ob udeležbi: Bundesamt für Güterverkehr, Staatsanwaltschaft Köln

Izrek

Člen 19(2), prvi pododstavek, Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 je treba razlagati tako, da neposredno pooblašča pristojne organe države članice, da naložijo kazen podjetju ali njegovemu poslovodji za kršitev navedene uredbe, ugotovljeno na ozemlju te države članice, za katero še ni bila naložena kazen, tudi če je bila kršitev storjena na ozemlju druge države članice, v kateri ima to podjetje sedež.

---

(1)  UL C 382, 13.11.2017.

Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 20. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Verwaltungsgerichtshof – Avstrija) – Stefan Rudigier

(Zadeva C-518/17) (1)

((Predhodno odločanje - Javna naročila - Javne storitve železniškega in cestnega potniškega prevoza - Uredba (ES) št. 1370/2007 - Člen 5(1) - Sklepanje pogodb o javnih storitvah - Člen 7(2) - Obveznost objave nekaterih informacij v Uradnem listu Evropske unije najpozneje eno leto pred začetkom postopka - Posledice neobjave - Razveljavitev javnega razpisa - Direktiva 2014/24/EU - Člen 27(1) - Člen 47(1) - Direktiva 2014/25/EU - Člen 45(1) - Člen 66(1) - Obvestilo o javnem naročilu))

(2018/C 408/38)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Stefan Rudigier

Ob udeležbi: Salzburger Verkehrsverbund GmbH

Izrek

Člen 7(2) Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 je treba razlagati tako, da:

—

se obveznost predhodnega informativnega obvestila, ki jo ta člen določa, uporablja za naročila javnih storitev avtobusnega prevoza, ki se načeloma oddajo v skladu postopki, določenimi v Direktivi 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES ali v Direktivi 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES;

—	posledica kršitve te obveznosti predhodnega informativnega obvestila ni razveljavitev zadevnega razpisa, če so spoštovana načela enakovrednosti, učinkovitosti in enakega obravnavanja, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.

---

(1)  UL C 392, 20.11.2017.

Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 20. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Østre Landsret – Danska) – 2M-Locatel A/S/Skatteministeriet

(Zadeva C-555/17) (1)

((Predhodno odločanje - Uredba (EGS) št. 2658/87 - Carinska unija in skupna carinska tarifa - Tarifna uvrstitev - Kombinirana nomenklatura - Tarifni podštevilki 8528 71 13 in 8528 71 90 - Naprava, ki omogoča sprejemanje, dekodiranje in obdelovanje televizijskih signalov, ki se prenašajo v živo prek internetnega protokola))

(2018/C 408/39)

Jezik postopka: danščina

Predložitveno sodišče

Østre Landsret

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: 2M-Locatel A/S

Nasprotna stranka: Skatteministeriet

Izrek

Kombinirano nomenklaturo iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1549/2006 z dne 17. oktobra 2006, je treba razlagati tako, da je treba naprave, ki omogočajo sprejemanje, dekodiranje in obdelavo televizijskih signalov, ki se prenašajo v živo prek internetnega protokola, kakršne so te, obravnavane v postopku v glavni stvari, uvrstiti v tarifno podštevilko 8528 71 90 te nomenklature, pod pogojem, da nimajo video tunerja ali „televizijskega tunerja“, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

---

(1)  UL C 402, 27.11.2017.

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 12. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Amtsgericht Hamburg – Nemčija) – Dirk Harms in drugi/Vueling Airlines SA

(Zadeva C-601/17) (1)

((Predhodno odločanje - Zračni promet - Uredba (ES) št. 261/2004 - Člen 8(1) - Povračilo stroškov cene vozovnice v primeru odpovedi leta - Provizija, ki jo zadrži oseba, ki deluje kot posrednik med potnikom in letalskim prevoznikom ob nakupu vozovnice - Vključitev))

(2018/C 408/40)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Amtsgericht Hamburg

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Dirk Harms, Ann-Kathrin Harms, Nick-Julius Harms, Tom-Lukas Harms, Lilly-Karlotta Harms, Emma-Matilda Harms

Tožena stranka: Vueling Airlines SA

Izrek

Uredbo (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91, in zlasti njen člen 8(1)(a), je treba razlagati tako, da cena vozovnice, ki jo je treba upoštevati za določitev zneska povračila stroškov, ki ga letalski prevoznik dolguje potniku v primeru odpovedi leta, vključuje razliko med zneskom, ki ga je ta potnik plačal, in zneskom, ki ga je ta letalski prevoznik prejel, pri čemer ta razlika ustreza proviziji, ki jo je prejela oseba, ki je delovala kot posrednik med njima, razen če je bila ta provizija določena, ne da bi ta letalski prevoznik za to vedel, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.

---

(1)  UL C 22, 22.1.2018.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 19. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Spetsializiran nakazatelen sad – Bolgarija) – kazenski postopek zoper Emila Mileva

(Zadeva C-310/18 PPU) (1)

((Predhodno odločanje - Nujni postopek predhodnega odločanja - Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah - Direktiva (EU) 2016/343 - Domneva nedolžnosti - Javno označevanje osumljenih ali obdolženih oseb za krive - Pravna sredstva - Postopek nadzora nad zakonitostjo ukrepa pripora))

(2018/C 408/41)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Spetsializiran nakazatelen sad

Stranka v postopku v glavni stvari

Emil Milev

Izrek

Člen 3 in člen 4(1) Direktive (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta sprejetju predhodnih procesnih odločb, kot je sklep sodnega organa o nadaljnjem trajanju pripora, ki temeljijo na sumih ali obremenilnih dokazih, če v teh odločbah priprta oseba ni označena za krivo. Ta direktiva pa ne ureja pogojev, pod katerimi je mogoče sprejeti sklepe o priporu.

---

(1)  UL C 268, 30.7.2018.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 19. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Court of Appeal – Irska) – Hampshire County Council/C.E., N.E.

(Združeni zadevi C-325/18 PPU in C-375/18 PPU) (1)

((Predhodno odločanje - Nujni postopek predhodnega odločanja - Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah - Pristojnost in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo - Mednarodni protipravni odvzem otrok - Uredba (ES) št. 2201/2003 - Člen 11 - Zahtevek za vrnitev - Haaška konvencija z dne 25. oktobra 1980 - Zahteva za razglasitev izvršljivosti - Pravno sredstvo - Listina Evropske unije o temeljnih pravicah - Člen 47 - Pravica do učinkovitega pravnega sredstva - Rok za vložitev pravnega sredstva - Sklep o razglasitvi izvršljivosti - Izvršitev pred njegovo vročitvijo))

(2018/C 408/42)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Court of Appeal

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Hampshire County Council

Toženi stranki: C.E., N.E.

Ob udeležbi: Child and Family Agency, Attorney General

Izrek

1.

Splošne določbe poglavja III Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 je treba razlagati tako, da se lahko, kadar se zatrjuje nezakonita premestitev otrok, odločba sodišča države članice, v kateri so ti otroci imeli običajno prebivališče, s katero je odrejena vrnitev teh otrok in ki sledi odločbi o starševski odgovornosti, razglasi za izvršljivo v državi članici gostiteljici v skladu s temi splošnimi določbami.

2.

Člen 33(1) Uredbe št. 2201/2003 v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da v položaju, kot je ta v postopku v glavni stvari, nasprotuje izvršitvi odločbe sodišča države članice, s katero sta bili odrejeni postavitev otrok pod skrbništvo in njihova vrnitev ter ki je bila v zaprošeni državi članici razglašena za izvršljivo, preden je bila razglasitev izvršljivosti te odločbe vročena zadevnima staršema. Člen 33(5) Uredbe št. 2201/2003 je treba razlagati tako, da sodišče, ki mu je predloženo pravno sredstvo, ne more podaljšati roka za njegovo vložitev, ki je določen v tej določbi.

3.

Uredbo št. 2201/2003 je treba razlagati tako, da v položaju, kot je ta v postopku v glavni stvari, ne nasprotuje temu, da sodišče ene države članice sprejme ukrepe zavarovanja v obliki odredbe zoper javni organ druge države članice, s katero se temu organu prepreči, da pred sodišči te druge države članice začne ali nadaljuje postopek za posvojitev otrok, ki v tej državi članici običajno prebivajo.

---

(1)  UL C 249, 16.7.2018.

UL C 268, 30.7.2018.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 19. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe High Court (Irska) – Irska) – izvršitev evropskih nalogov za prijetje, izdanih zoper R O

(Zadeva C-327/18) (1)

((Predhodno odločanje - Nujni postopek predhodnega odločanja - Policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah - Evropski nalog za prijetje - Okvirni sklep 2002/584/PNZ - Razlogi za neizvršitev - Člen 50 PEU - Nalog, ki so ga izdali pravosodni organi države članice, ki je sprožila postopek za izstop iz Evropske unije - Negotovost v zvezi z ureditvijo, ki se bo uporabljala za razmerja med to državo in Unijo po izstopu))

(2018/C 408/43)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

High Court (Irska)

Stranka v postopku v glavni stvari

R O

Izrek

Člen 50 PEU je treba razlagati tako, da zgolj uradno obvestilo države članice o nameravanem izstopu iz Evropske unije v skladu s tem členom ne povzroči, da mora – v primeru izdaje evropskega naloga za prijetje zoper osebo s strani te države članice – izvršitvena država članica zavrniti izvršitev tega evropskega naloga za prijetje ali odložiti njegovo izvršitev, dokler ne bo jasno, kakšna pravna ureditev bo veljala v odreditveni državi članici po njenem izstopu iz Evropske unije. Če ni resnih in utemeljenih razlogov za prepričanje, da za osebo, za katero je bil izdan ta evropski nalog za prijetje, obstaja tveganje, da bo prikrajšana za pravice, ki jih priznavata Listina Evropske unije o temeljnih pravicah in Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009, po izstopu odreditvene države članice iz Evropske unije, izvršitvena država članica ne more zavrniti izvršitve tega evropskega naloga za prijetje, dokler je odreditvena država članica del Evropske unije.

---

(1)  UL C 349, 16.7.2018.

Sklep Sodišča (deseti senat) z dne 12. septembra 2018 – Holistic Innovation Institute, SLU/Agence exécutive pour la recherche

(Zadeva C-241/17 P) (1)

((Pritožba - Člen 181 Poslovnika Sodišča - Projekti, ki jih Evropska unija financira na področju raziskav - Sedmi okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj (2007-2013) - Projekta Inachus in ZONeSEC - Odločba o zavrnitvi udeležbe tožeče stranke - Ničnostna in odškodninska tožba))

(2018/C 408/44)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Pritožnik: Holistic Innovation Institute, SLU (zastopnik: J.J. Marín López, abogado)

Druga stranka: Agence exécutive pour la recherche (zastopniki: S. Payan-Lagrou, V. Canetti, agenta, skupaj z J. Rivasom Andrésom, abogado)

Izrek

1.	Pritožba se zavrže kot delno očitno nedopustna in zavrne kot delno očitno neutemeljena.

2.	Družbi Holistic Innovation Institute SLU se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 221, 10.7.2017.

Sklep Sodišča (deseti senat) z dne 13. septembra 2018 – Talanton AE – Symvouleftiki-Ekpaideftiki Etaireia Dianomon, Parochis Ypiresion Marketing kai Dioikisis Epicheiriseon/Evropska komisija

(Zadeva C-539/17 P) (1)

((Pritožba - Člen 181 Poslovnika Sodišča - Sedmi okvirni program Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007 – 2013) - Sporazum o nepovratnih sredstvih - Neupravičeni stroški - Sklep Evropske komisije o izterjavi - Tožba, ki jo je prejemnik na Splošno sodišče vložil na podlagi člena 272 PDEU - Očitno neutemeljena pritožba))

(2018/C 408/45)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Pritožnik: Talanton AE – Symvouleftiki-Ekpaideftiki Etaireia Dianomon, Parochis Ypiresion Marketing kai Dioikisis Epicheiriseon (zastopnik: K. Damis, dikigoros)

Druga stranka: Evropska komisija (zastopnik: A. Kyratsou in R. Lyal, agenta)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne kot očitno neutemeljena.

2.	Družbi Talanton AE – Symvouleftiki-Ekpaideftiki Etaireia Dianomon, Parochis Ypiresion Marketing kai Dioikisis Epicheiriseon, se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 374, 6.11.2017.

Pritožba, ki jo je Ccc Event Management GmbH vložila 10. januarja 2018 zoper sklep Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 7. novembra 2017 v zadevi T-363/17, Ccc Event Management GmbH/Sodišče Evropske unije

(Zadeva C-23/18 P)

(2018/C 408/46)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnica: Ccc Event Management GmbH (zastopnik: A. Schuster, Rechtsanwalt)

Druga stranka v postopku: Sodišče Evropske unije

Sodišče Evropske unije (deseti senat) je s sklepom z dne 13. septembra 2018 v delu zavrglo pritožbo kot očitno nedopustno, v delu pa zavrnilo pritožbo kot očitno neutemeljeno in pritožnici naložilo plačilo njenih stroškov.

Pritožba, ki jo je Romantik Hotels & Restaurants AG vložila 21. junija 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 25. aprila 2018 v zadevi T-213/17, Romantik Hotels & Restaurants AG/Urad Evropske unije za intelektualno lastnino

(Zadeva C-411/18 P)

(2018/C 408/47)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Romantik Hotels & Restaurants AG (zastopnika: S. Hofmann, W. Göpfert, Rechtsanwälte)

Drugi stranki v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino, Hotel Preidlhof GmbH

Sodišče Evropske unije (deseti senat) je s sklepom z dne 3. oktobra 2018 v delu zavrglo pritožbo kot očitno nedopustno, v delu pa zavrnilo pritožbo kot očitno neutemeljeno in pritožnici naložilo plačilo njenih stroškov.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht München I (Nemčija) 9. julija 2018 – WA/Münchener Hypothekenbank eG

(Zadeva C-448/18)

(2018/C 408/48)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht München I

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: WA

Tožena stranka: Münchener Hypothekenbank eG

Zadeva je bila s sklepom Sodišča z dne 6. septembra 2018 izbrisana iz vpisnika Sodišča.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landesgericht Linz (Avstrija) 17. julija 2018 – DS/Porsche Inter Auto GmbH & Co KG

(Zadeva C-466/18)

(2018/C 408/49)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landesgericht Linz

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: DS

Tožena stranka: Porsche Inter Auto GmbH & Co KG

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 5(1) Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (1) razlagati tako, da je oprema vozila – v smislu člena 1(1) Uredbe št. 715/2007 – prepovedana, če je ventil za vračanje izpušnih plinov v valj, torej sestavni del, ki lahko vpliva na emisije, načrtovan tako, da je stopnja vračanja izpušnih plinov v valj, torej delež izpušnih plinov, ki se vrne v valj, regulirana tako, da ta ventil le pri temperaturah med 15 in 33 stopinjami Celzija in le pri nadmorski višini do 1 000 m zagotavlja način obratovanja z nizko emisijo onesnaževal, zunaj tega temperaturnega okna pa se v razponu 10 stopinj Celzija in na nadmorski višini nad 1 000 m v razponu 250 višinskih metrov linearno zmanjša na 0, s čimer torej pride do povišanja emisij NOx nad mejne vrednosti, določene z Uredbo št. 715/2007?

2.	Ali je za presojo vprašanja 1 pomembno, ali je oprema vozila, navedena v vprašanju 1, nujna za zaščito motorja pred poškodbami?

3.	Ali je za presojo vprašanja 2 dalje pomembno, ali je del motorja, ki ga je treba zaščititi pred poškodbami, ventil za vračanje izpušnih plinov v valj?

4.

Ali je za presojo vprašanja 1 pomembno, ali je bila oprema vozila, navedena v vprašanju 1, v vozilo vgrajena že pri njegovi proizvodnji, ali pa to, da naj bi se reguliranje ventila za vračanje izpušnih plinov v valj, opisano v vprašanju 1, v vozilu uredilo s popravilom v smislu člena 3(2) Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga (2) in z njim povezanih garancij?

5.

Ali je treba člen 3(6) Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij razlagati tako, da – če je bila sklenjena prodajna pogodba za vozilo, na podlagi katere je treba dobaviti vozilo, ki izpolnjuje zakonske zahteve (zahteve prava Unije), in je v vozilo vgrajen način preklapljanja, torej regulacija, pri kateri je vozilo ob začetku obratovanja v načinu 1 in če programska oprema razpozna testno situacijo, torej obratovanje vozila v okviru NEVC, vozilo ostane v načinu 1 (NEVC), če pa programska oprema razpozna, da se vozilo giblje zunaj toleranc NEVC (odstopanja glede profila hitrosti +/- 2 km/h oziroma +/- 1 s), vozilo preklopi v način 0 (vožnja), v katerem je ventil za vračanje izpušnih plinov v valj reguliran tako, da mejnih vrednosti iz Uredbe št. 715/2007 ni več mogoče spoštovati, pri čemer do te regulacije pride tako hitro, da vozilo na koncu skoraj izključno obratuje v načinu 0 – pri tem ne gre za neskladnost s pogodbo, ki bi bila manjšega pomena?

---

(1)  UL 2007, L 171, str. 1

(2)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 4, str. 223.

Pritožba, ki jo je Landeskammer für Land- und Forstwirtschaft in Steiermark vložila 6. avgusta 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 7. junija 2018 v zadevi T-72/17, Gabriele Schmid/EUIPO

(Zadeva C-514/18 P)

(2018/C 408/50)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Landeskammer für Land- und Forstwirtschaft in Steiermark (zastopnika: I. Hödl, Rechtsanwältin, S. Schoeller, Rechtsanwalt)

Drugi stranki v postopku: Gabriele Schmid, Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

a)

razveljavi izpodbijano sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 7. junija 2018 v zadevi T-72/17 v delu, v katerem je Splošno sodišče ugodilo tožbi kar zadeva glavni tožbeni razlog, in razveljavilo odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 7. decembra 2016 (zadeva R 1768/2015-4), in v zadevi samo odločilo; in eventu

b)

razveljavi izpodbijano sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 7. junija 2018 v zadevi T-72/17 v delu, v katerem je Splošno sodišče ugodilo tožbi kar zadeva glavni tožbeni razlog, in razveljavilo odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 7. decembra 2016 (zadeva R 1768/2015-4), in zadevo vrne Splošnemu sodišču v ponovno odločanje;

c)	tožeči stranki v postopku na prvi stopnji, G. Schmid, naloži plačilo stroškov postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica je vložila to pritožbo zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 7. junija 2018 v zadevi T-72/17, EU:T:2018:335, v zvezi s tožbo zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 7. decembra 2016 (zadeva R 1768/2015-4) v zvezi s postopkom za razveljavitev med G. Schmid in Landeskammer für Land- und Forstwirtschaft in Steiermark, ker je bil s sodbo kršen člen 15(1) Uredbe št. 207/2009 (1) (sedaj člen 18(1) Uredbe 2017/1001).

Pritožba temelji na dveh pritožbenih razlogih: kršitev člena 15(1) Uredbe št. 207/2009 (sedaj člen 18(1) Uredbe 2017/1001) in člena 15(2) Uredbe št. 207/2009 (sedaj člen 18(1) Uredbe 2017/1001).

Pritožnica se s svojim prvim pritožbenim razlogom, ki je razdeljen na štiri dele, konkretno sklicuje na pravno napačno obrazložitev rabe zaščitene geografske označbe, ki je bila registrirana kot samostojna znamka v skladu z njeno glavno funkcijo, na pravno napačno zahtevo za navedbo identitete proizvajalca, napačno sodno prakso glede funkcije samostojnih znamkah kot oznak kakovosti, ki vsebujejo zaščiteno geografsko označbo, in na uporabo znamke s strani članov imetnika licence.

Pritožnica se s svojim drugim pritožbenim razlogom sklicuje na pravno napačno uporabo člena 15(2) Uredbe št. 207/2009 (sedaj člen 18(2) Uredbe 2017/1001), zlasti glede presoje Splošnega sodišča v zvezi z vprašanjem zakonite uporabe znamke Unije s strani tretjih, in sicer društev, ki so njeni člani, in pripisu odgovornost za to uporabo imetniku znamke.

---

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (Kodificirano besedilo) (UL 2009, L 78, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Amtsgericht Nürnberg (Nemčija) 6. avgusta 2018 – QE/Sun Express Deutschland GmbH

(Zadeva C-516/18)

(2018/C 408/51)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Amtsgericht Nürnberg

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: QE

Tožena stranka: Sun Express Deutschland GmbH

Zadeva je bila s sklepom Sodišča z dne 22. avgusta 2018 izbrisana iz vpisnika Sodišča.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour constitutionnelle (Belgija) 2. avgusta 2018 – Ordre des barreaux francophones et germanophone, Académie Fiscale ASBL, UA, Liga voor Mensenrechten ASBL, Ligue des Droits de l'Homme ASBL, VZ, WY, XX/Conseil des ministres

(Zadeva C-520/18)

(2018/C 408/52)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour constitutionnelle

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Ordre des barreaux francophones et germanophone, Académie Fiscale ASBL, UA, Liga voor Mensenrechten ASBL, Ligue des Droits de l'Homme ASBL, VZ, WY, XX

Tožena stranka: Conseil des ministres

Druga stranka: Child Focus

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 15(1) Direktive 2002/58/ES (1) v povezavi s pravico do varnosti, ki jo zagotavlja člen 6 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, in pravico do spoštovanja osebnih podatkov, kot jo zagotavljajo členi 7, 8 in 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, kakršna je v postopku v glavni stvari, ki določa splošno obveznost, da operaterji in ponudniki storitev elektronskih komunikacij hranijo podatke o prometu in lokaciji v smislu Direktive 2002/58/ES, ki jih ustvarijo ali obdelajo pri opravljanju teh storitev, pri čemer cilj te nacionalne zakonodaje ni le preiskovanje, odkrivanje in pregon hudega kriminala, temveč tudi zagotavljanje državne varnosti, obrambe in javne varnosti, preiskovanje, odkrivanje in pregon drugih dejanj, ki niso hudi kriminal, ali preprečevanje prepovedane uporabe sistemov elektronskih komunikacij ali doseganje drugih ciljev, ki so našteti v členu 23(1) Uredbe (EU) 2016/679, (2) ob tem da so v zvezi s to obveznostjo v tej zakonodaji natančno določena jamstva glede hrambe in dostopa do podatkov?

2.

Ali je treba člen 15(1) Direktive 2002/58/ES v povezavi s členi 4, 7, 8, 11 in 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, kakršna je v postopku v glavni stvari, ki določa splošno obveznost, da operaterji in ponudniki storitev elektronskih komunikacij hranijo podatke o prometu in lokaciji v smislu Direktive 2002/58/ES, ki jih ustvarijo ali obdelajo pri opravljanju teh storitev, če je cilj te zakonodaje med drugim izpolnitev pozitivnih obveznosti, ki jih ima organ na podlagi členov 4 in 8 Listine, da sprejme zakonski okvir, ki omogoča učinkovito kazensko preiskavo in učinkovito kaznovanje spolnih zlorab mladoletnikov in ki omogoča uspešno identifikacijo storilcev teh kaznivih dejanj, tudi kadar se uporabijo sredstva za elektronsko komuniciranje?

3.

Če bi Cour constitutionnelle (ustavno sodišče) na podlagi odgovorov na prvo ali drugo vprašanje za predhodno odločanje ugotovilo, da izpodbijani zakon krši eno ali več obveznosti, ki izhajajo iz določb, omenjenih v teh vprašanjih, ali lahko odloči, da se učinki loi du 29 mai 2016 relative à la collecte et à la conservation des données dans le secteur des communications électroniques (zakon z dne 29. maja 2016 o zbiranju in hrambi podatkov na področju elektronskih komunikacij) začasno ohranijo, da se prepreči pravna negotovost in da se omogoči, da se prej zbrani in ohranjeni podatki še naprej lahko uporabljajo za cilje, navedene v zakonu?

---

(1)  Direktiva 2002/58/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29, str. 514).

(2)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Audiencia Nacional (Španija) 8. avgusta 2018 – Engie Cartagena S.L./Ministerio para la Transición Ecológica (prej, Ministerio de Industria, Energía y Turismo)

(Zadeva C-523/18)

(2018/C 408/53)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Audiencia Nacional

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Engie Cartagena S.L.

Tožena stranka: Ministerio para la Transición Ecológica (prej, Ministerio de Industria, Energía y Turismo)

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali pomeni zakonska določba iz tretje dopolnilne določbe Real Decreto-Ley 14/2010 „Financiación de planes de ahorro y eficiencia energética para los años 2011, 2012 y 2013“ (kraljeva uredba-zakon 14/2010 „Financiranje načrtov za prihranek energije in energetsko učinkovitost v letih 2011, 2012 in 2013“) obveznost javne storitve v skladu s členom 3(2) direktiv 2003/54/ES (1) in 2009/72/ES (2): „1. Zneski v breme elektroenergetskega sistema za namene financiranja akcijskega načrta za obdobje 2008–2012, potrjenega z Acuerdo de Consejo de Ministros de 8 de julio de 2005, por el que se concretan las medidas del documento de ‚Estrategia de ahorro y eficiencia energética en España 2004-2012‘ aprobado por Acuerdo de Consejo de Ministros de 28 de noviembre de 2003 (sklep sveta ministrov z dne 8. julija 2005 o določitvi ukrepov iz dokumenta z naslovom ‚Strategija prihranka energije in energetske učinkovitosti v Španiji za obdobje 2004–2012‘, ki je bil potrjen s sklepom sveta ministrov z dne 28. novembra 2003), predvideni za leti 2011 in 2012 v višini 270 milijonov EUR oziroma 250 milijonov EUR, se bodo financirali s prispevki vseh proizvodnih podjetij v skladu z odstotki, navedenimi v spodnji tabeli: Podjetje Odstotek Endesa Generación, S.A. 34,66 Iberdrola Generación, S.A. 32,71 GAS Natural S.D.G, S.A. 16,37 Hidroeléctrica del Cantábrico, S.A. 4,38 E.ON Generación, S.L. 2,96 AES Cartagena, S.R.L. 2,07 Bizkaia Energía, S.L. 1,42 Castelnou Energía, S.L. 1,58 Nueva Generadora del Sur, S.A. 1,62 Bahía de Bizkaia Electricidad, S.L. 1,42 Tarragona Power, S.L. 0,81 Skupaj 100,00 [“]

2.	Če navedena določba dejansko pomeni obveznost javne storitve, ali je ta jasno določena, pregledna, nediskriminatorna in preverljiva?

---

(1)  Direktiva 2003/54/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 12, zvezek 2, str. 211).

(2)  Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL L 211, str. 55).

Pritožba, ki jo je oseba HX vložila 17. avgusta 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča z dne 19. junija 2018 v zadevi T-408/16, HX/Svet Evropske unije

(Zadeva C-540/18 P)

(2018/C 408/54)

Jezik postopka: bolgarščina

Stranki

Pritožnica: HX (zastopnik: S. Koev, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Svet Evropske unije

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	ugotovi, da je pritožba v celoti dopustna in utemeljena ter da so utemeljeni vsi pritožbeni razlogi, navedeni v njeno utemeljitev;

—	ugotovi, da se lahko izpodbijana sodba Splošnega sodišča v celoti razveljavi;

—	razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije (peti senat) z dne 19. junija 2018 v zadevi T 408/16, HX/Svet Evropske unije;

—

Sklep Sveta (SZVP) 2016/850 z dne 27. maja 2016 o spremembi Sklepa 2013/255/SZVP, Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2016/840 z dne 27. maja 2016 o izvajanju Uredbe (EU) št. 36/2012 (UL 2016, L 141, str. 30), Sklep Sveta (SZVP) 2017/917 z dne 29. maja 2017 o spremembi Sklepa 2013/255/SZVP (UL 2017, L 139, str. 62) in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2017/907 z dne 29. maja 2017 o izvajanju Uredbe (EU) št. 36/2012 (UL 2017, L 139, str. 15), razglasi za nične v delu, v katerem se nanašajo na pritožnico;

—	Svetu Evropske unije naloži plačilo vseh stroškov pritožnice, za vse izdatke, nagrade in podobno, povezane z odvetniškim zastopanjem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

1.	Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo Unije, s tem da je ugotovilo, da se je Svet pravilno oprl na domnevo, da je pritožnica pomemben poslovnež, ki je dejaven v Siriji, čeprav za to domnevo ni nobene pravne podlage in je glede na legitimen cilj, ki se ga želi doseči, nesorazmerna.

2.	Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo Unije, ki se nanaša na dokazna pravila, ker ni bilo nobenih dokazov, ki bi utemeljevali uporabo te domneve in bi izključevali uporabo člena 27(3) in člena 28(3) Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2015/1836.

3.	Splošno sodišče je kršilo pravila postopka, zaradi česar je prišlo do posega v interese pritožnice, saj novi dokazi, ki so bili predloženi na podlagi člena 85(3) Poslovnika Splošnega sodišča, niso bili dopuščeni.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal d'instance de Sens (Francija) 30. avgusta 2018 – X

(Zadeva C-562/18)

(2018/C 408/55)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal d'instance de Sens

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: X

Tožena stranka: Procureur de la République

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali člen 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, če se razlaga ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, na eni strani, in člen 39(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, na drugi strani, dovoljujeta, da se osebi na podlagi uvedbe ukrepa skrbništva zaradi njene duševne prizadetosti odvzame volilna pravica na evropskih volitvah?

2.	Če je odgovor pritrdilen, ali evropsko pravo določa posebne pogoje za ta odvzem in, če da, katere?

Pritožba, ki jo je Češka republika vložila 13. septembra 2018 zoper sklep Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 28. junija 2018 v zadevi Češka republika/Komisija, T-147/15

(Zadeva C-575/18 P)

(2018/C 408/56)

Jezik postopka: češčina

Stranki

Pritožnica: Češka republika (zastopniki: M. Smolek, J. Vláčil in O. Serdula, agenti)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

—	Izpodbijani sklep naj se razveljavi;

—	ugovor nedopustnosti, ki ga je vložila Evropska komisija, naj se zavrne;

—	zadeva naj se vrne v razsojanje Splošnemu sodišču, da to odloči o predlogih Češke republike v tožbi; in

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev tožbe navaja en pritožbeni razlog, in sicer kršitev člena 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).

Splošno sodišče je v izpodbijanem sklepu napačno ugotovilo, da izpodbijani akt, zlasti glede na to, da Komisija nima pristojnosti za sprejemanje sklepov na področju tradicionalnih lastnih sredstev, ni akt, zoper katerega je mogoče vložiti tožbo na podlagi člena 263 PDEU, kar po mnenju Splošnega sodišča ne posega v pravico Češke republike do učinkovitega sodnega varstva v smislu člena 47 Listine, ker je bilo Češki republiki omogočeno, da sporni znesek plača pod nekaterimi pogoji, da navede pomisleke o utemeljenosti pravnega stališča Komisije in da počaka, da Komisija vloži tožbo na podlagi člena 258 PDEU.

Ugotovitve Splošnega sodišča so v nasprotju s členom 263 PDEU v povezavi s členom 47 Listine, saj pogojno plačilo ne zagotavlja tega, da bo o sporu v prihodnosti meritorno odločalo Sodišče. Ta ugotovitev izhaja iz ustaljene sodne prakse Sodišča o diskrecijski pravici Komisije v okviru postopka glede neizpolnitve obveznosti, iz neobstoja kakršnekoli določbe glede koncepta pogojnega plačila in zlasti iz trenutne prakse Komisije na tem področju.

Pritožba, ki jo je Pirelli & C. SpA vložila zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 12. julija 2018 v zadevi T-455/14, Pirelli & C./Komisija

(Zadeva C-611/18 P)

(2018/C 408/57)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Pritožnica: Pirelli & C. SpA (zastopniki: M. Siragusa, G. Rizza, avvocati)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Prysmian Cavi e Sistemi Srl

Predlog

Družba Pirelli Sodišču predlaga, naj:

v skladu s členom 169(1) Poslovnika, razveljavi odločbo Splošnega sodišča, kot izhaja iz izreka sodbe, ki jo je to izdalo 12. julija 2018 v zadevi T-455/14 Pirelli & C. S.p.A./Komisija, in ki je bila tožeči stranki prek sistema e–Curia vročena istega dne;

in

v skladu s členom 170(1) Poslovnika, ugodi, ne da bi zadevo vrnilo Splošnemu sodišču, predlogom, ki jih je družba Pirelli podala na prvi stopnji, mutatis mutandis, in zato:

primarno

—	za ničen razglasi Sklep (1) v delu v katerem se nanaša na družbo Pirelli, in natančneje: člen 1(5)(d); člen 2(g) in člen 4 tega sklepa, in družbo Pirelli vključi na seznam naslovnikov ukrepa;

podredno

—	odredi beneficium ordinis seu excussionis v korist družbe Pirelli pri izvajanju svoje neomejene pristojnosti na podlagi člena 31 Uredbe (ES) št. 1/2003 (2) in 261 PDEU;

če se ugodi morebitnemu pravnemu sredstvu družbe Prysmian zoper sodbo Splošnega sodišča z dne 12. julija 2018 v zadevi T-475/14

—	Sklep razglasi za ničen ali spremeni njegov člen 2(g) z znižanjem globe, ki je bila solidarno naložena družbama Prysmian in Pirelli;

—	v vsakem primeru Komisiji naloži plačilo stroškov postopka;

če ne razveljavi odločbe Splošnega sodišča, zajete v izreku sodbe, ki jo je to izdalo 12. julija 2018 v zadevi T-455/14 Pirelli & C. S.p.A./Komisija, pri izvajanju svoje neomejene pristojnosti na podlagi člena 31 Uredbe (ES) št. 1/2003 in člena 261 PDEU.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi pritožbeni razlog: kršitev, s strani Splošnega sodišča, svoje obveznosti obrazložitve v zvezi z: zatrjevanim neobstojem pomanjkljive obrazložitve, ki jo je navajala pritožnica Pirelli, zavrnitve s strani Komisije njenih podrobnih trditev v zvezi z nezmožnostjo uporabe, v obravnavanem primeru, domneve odločilnega vpliva; in neenakim obravnavanjem s strani Komisije s tem, da je le za družbo Goldman Sachs uporabila tako imenovano metodo „dvojnega pravnega temelja“

Splošno sodišče je napačno določilo predmet in obseg obveznosti obrazložitve, ki jo ima Komisija, s tem da ni priznalo in ugotovilo, da obrazložitev Sklepa ne izpolnjuje zahtev Sodišča EU. Splošno sodišče bi moralo Sklep razglasiti za ničen v delu, ki se nanaša na pritožnico, saj zadevni ukrep ne vsebuje izčrpne obrazložitve utemeljenih, posebnih in konkretnih razlogov za utemeljitev pripisa kršitve družbi Pirelli na podlagi domneve, kljub temu, da naj bi družba Pirelli predložila dokaz, da posledica ekonomskih, organizacijskih in pravnih vezi z družbo Prysmian ni bila izključitev ali omejitev stopnje samostojnosti njene hčerinske družbe. Poleg tega je v izpodbijani sodbi v celoti prezrta utemeljitev družbe Pirelli v zvezi z neenakim obravnavanjem, ki naj bi ga utrpela, glede na to, da je Komisija v zvezi z njo uporabila le domnevo izvajanja odločilnega vpliva, namesto da bi uporabila metodo, ki zahteva dvojni pravni temelji – ki pa jo je uporabila v zvezi z drugo matično družbo družbe Prysmian, družbo Goldman Sachs.

Drugi pritožbeni razlog: kršitev členov 48 in 49 Listine iz Nice ter nezadostnost in nelogičnost obrazložitve sodbe, v zvezi s kršitvijo temeljnih pravic pravne osebe Pirelli in načela sorazmernosti, s strani Komisije

Stališče Splošnega sodišča – v skladu s katerim na podlagi domneve ugotovljena odgovornost družbe Pirelli ni objektivna kazenska odgovornost in za dejanja druge osebe, temveč subjektivna odgovornost „podjetja“, ki ga je ta družba tvorila skupaj z odvisno družbo Prysmian, ki je neposredna storilka kršitve – ki temelji na nedovoljenem spajanja dveh vrst analiz, ki pa jih sicer ni mogoče spajati: uporaba konkurenčnih pravil za podjetja in varovanje temeljnih pravic obtoženih pravnih oseb. Poleg tega je v sodbi povsem neupoštevana trditev družbe Pirelli v zvezi z domnevo izvajanja odločilnega vpliva kar zadeva dvojno domnevo. Komisija je namreč v Sklepu domnevala, da je družba Pirelli izvajala odločilen vpliv ne le na trgovsko politiko družbe Prysmian, temveč tudi – ne da bi imela pritožnica možnost predložitve nasprotnega dokaza – na nekatera protikonkurenčna dejanja odvisne družbe. Pirelli graja neobstoj obrazložitve izpodbijane sodbe tudi kar zadeva trditev, da Komisija ni uskladila zadevnih interesov glede domneve izvajanja odločilnega vpliva, z upoštevanjem posebnih elementov konkretnega primera in spoštovanja pravice do obrambe, kot je sicer določeno v sodni praksi ESČP. Nazadnje, kar zadeva razlog družbe Pirelli, v skladu s katerim uporaba domneve izvajanja odločilnega vpliva v Sklepu v zvezi z njo ni bila sorazmerna – v skladu s členom 5(4) PEU – z uresničitvijo ciljev zagotovitve večjega jamstva dejanskega plačila sankcije ter omogočanja plačila glob v večjem znesku, z namenom odvračanja, je Splošno sodišče odgovorilo z navajanjem neupoštevnih precedenčnih primerov.

Tretji pritožbeni razlog: kršitev načel solidarne odgovornosti, sorazmernosti ter enakega obravnavanja, in nelogičnost obrazložitve glede na napačno presojo v zvezi z uporabo, za družbo Pirelli, načela solidarne odgovornosti skupaj z družbo Prysmian za namene plačila globe, ter pomanjkljiva obrazložitev sodbe kar zadeva neuporabo beneficium ordinis seu excussionis v korist družbe Pirelli

Čeprav je bilo družbi Pirelli naloženo – tako kot družbi Prysmian – plačilo celotnega zneska globe, ki jima je bila naložena s Sklepom, je bil položaj pritožnice bistveno drugačen od položaja njene prejšnje hčerinske družbe, ki je bila v Sklepu jasno označena za neposredno storilko kršitve. Kot je v sodbi pravilno – a protislovno – priznano, je bila družbi Pirelli pripisana povsem izpeljana in postranska odgovornost, ki je torej odvisna od odgovornosti družbe Prysmian. Komisija bi morala ublažiti nerazumne in nesorazmerne učinke njenega nejasnega videnja zahtev družbe Pirelli – kot edine matične družbe – na sankcije, s tem da bi se vzdržala uporabe v zvezi z njo solidarnosti sankcije, oziroma bi jo uporabila zgolj v zvezi z delom globe, ki je bila naložena družbi Prysmian, ali pa bi morala družbi Pirelli vsaj priznati beneficium ordinis seu excussionis. Sodišče je poleg tega, da ni podalo nobene obrazložitve v zvezi z grajo družbe Pirelli glede nepriznanja navedene ugodnosti, kršilo načela solidarne odgovornosti, sorazmernosti in enakega obravnavanja.

Četrti pritožbeni: kršitev členov 261 PDEU in 31 Uredbe (ES) št. 1/2003 v zvezi z zavrnitvijo zahteve za priznanje beneficium ordinis seu excussionis, ki jo je vložila družba Pirelli v okviru tožbenih predlogov svoje tožbe pred Splošnim sodiščem

V skladu z navedenimi določbami med spekter pristojnosti Splošnega sodišča ne spada zgolj pristojnost za prilagoditev sankcije, ki jo naloži Komisija, temveč tudi pristojnost spremeniti način plačila in izvršitve sankcije. Sodna praksa, ki je navedena v izpodbijani sodbi – v skladu s katero naj pristojnost Komisije za sankcioniranje ne bi zajemala možnost določitve deleža globe solidarnih dolžnikov pri njihovih medsebojnih odnosih – ni upoštevna za namene presoje drugačnega vprašanja, ki ga je podala družba Pirelli, in ki se mu je torej Splošno sodišče v bistvu izognilo, v zvezi s pristojnostjo Komisije in pristojnostjo Splošnega sodišča, ki sodno nadzira njene sklepe, za uporabo beneficium ordinis seu excussionis za edino matično družbo, ki je bila solidarno sankcionirana. Navedena ugodnost se namreč ne nanaša na notranja razmerja med solidarnimi dolžniki, temveč na obveznost, ki jo ima vsak od njih – ločeno – do Komisije (tako imenovana zunanja razmerja).

---

(1)  Sklep Evropske komisije C(2014) 2139 final z dne 2. aprila 2014 (zadeva AT.39610 – Električni kabli).

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205).

Sodba Splošnega sodišča z dne 25. septembra 2018 – GABO:mi/Komisija

(Zadeva T-10/16) (1)

((„Arbitražna klavzula - Šesti in sedmi okvirni program Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (20022006 in 20072013) - Dopisi za vračilo dela odobrenih sredstev - Bremepis - Pobot terjatev - Prilagoditev tožbe - Dopustnost - Upravičenost izdatkov - Sredstva v skrbniških skladih - Dolžnost vpisati stroške v pogodbenikove računovodske izkaze - Skladnost z računovodskimi pravili, ki se uporabljajo v državi pogodbenikovega sedeža - Pravna varnost - Legitimno pričakovanje - Dobro upravljanje - Preglednost - Pravica do izjave - Sorazmernost“))

(2018/C 408/58)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: GABO:mi Gesellschaft für Ablauforganisation:milliarium mbH & Co. KG (München, Nemčija) (zastopnika: M. Ahlhaus in C. Mayer, avocats)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnice: sprva S. Delaude, S. Lejeune in M. Siekierzyńska, nato S. Delaude in M. Siekierzyńska, agentke)

Predmet

Prvič, predlog na podlagi člena 272 PDEU za ugotovitev neobstoja terjatve, navedene v dveh obvestilih z dne 2. decembra 2015 in bremepisu z dne 2. decembra 2015, ki se nanašajo na terjatev v višini 1 770 417,29 EUR, ter drugič, predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti sklepov o pobotu, zajetih v sedmih dopisih z dne 16. in 21. decembra 2015, 14. januarja, 26. aprila in 3. maja 2016, katerih namen je pobot vseh plačil glede domnevnega dolga tožeče stranke, ter navedenih bremepisa in obvestil.

Izrek

1.

Terjatev Evropske komisije do družbe GABO:mi Gesellschaft für Ablauforganisation:milliarium mbH & Co. KG, navedena v bremepisu št. 3241514917 z dne 2. decembra 2015 in v dveh obvestilih z dne 2. decembra 2015, je neutemeljena, kar zadeva prijavljene stroške glede „splošnega proračuna za potovanja ali seje“ ter s tem povezana pavšalna nadomestila.

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 111, 29.3.2016.

Sodba Splošnega sodišča z dne 25. septembra 2018 – Švedska/Komisija

(Zadeva T-260/16) (1)

((EKJS in EKSRP - Izdatki, izključeni iz financiranja - Ločene neposredne pomoči - Pregledi na kraju samem - Daljinsko zaznavanje - Ocena dejavnikov tveganja - Korektivni ukrepi, ki jih mora sprejeti zadevna država članica - Ocena finančne škode - Sorazmernost))

(2018/C 408/59)

Jezik postopka: švedščina

Stranke

Tožeča stranka: Kraljevina Švedska (zastopniki: sprva L. Swedenborg, A. Falk, N. Otte Widgren, C. Meyer-Seitz in U. Persson, nato L. Swedenborg, A. Falk, in C. Meyer-Seitz, agenti)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: D. Triantafyllou in K. Simonsson, agenta)

Intervenientka v podporo tožeče stranke: Češka republika (zastopnika: M. Smolek in J. Vláčil, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za, primarno, razglasitev ničnosti Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2016/417 z dne 17. marca 2016 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije (UL 2016, L 75, str. 16) v delu, v katerem se nanaša na ločene neposredne pomoči, izplačane Kraljevini Švedski, v skupnem znesku 8 811 286,44 EUR za leto zahtevka 2013, in podredno, za znižanje zneska navedenih ločenih neposrednih pomoči, izključenega iz financiranja, ki naj se določi na 1 022 259,46 EUR.

Izrek

1.

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/417 z dne 17. marca 2016 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije se razglasi za ničen v delu, v katerem se nanaša na ločene neposredne pomoči, izplačane Kraljevini Švedski, v skupnem znesku 8 811 286,44 EUR za leto zahtevka 2013.

2.	Evropski komisiji se naloži plačilo njenih stroškov in stroškov, nastalih Kraljevini Švedski.

3.	Češka republika nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 305, 22.8.2016.

Sodba Splošnega sodišča z dne 25. septembra 2018 – Amicus Therapeutics UK in Amicus Therapeutics/EMA

(Zadeva T-33/17) (1)

((Dostop do dokumentov - Uredba (ES) št. 1049/2001 - Dokumenti, ki jih ima agencija EMA in ki vsebujejo informacije, ki sta jih tožeči stranki predložili v okviru vloge za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom Galafold - Odločba o odobritvi dostopa tretje osebe do dokumentov - Izjema v zvezi z varstvom poslovnih interesov - Neobstoj splošne domneve zaupnosti))

(2018/C 408/60)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Amicus Therapeutics UK Ltd (Gerrards Cross, Združeno kraljestvo) in Amicus Therapeutics, Inc. (Cranbury, New Jersey, Združene države) (zastopniki: L. Tsang, J. Mulryne, solicitors, F. Campbell, barrister)

Tožena stranka: Evropska agencija za zdravila (zastopniki: N. Rampal Olmedo, S. Marino, A. Spina, A. Rusanov in T. Jabłoński, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti odločbe agencije EMA z dne 14. decembra 2016, s katero je bil v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331) tretji osebi odobren dostop do dokumenta s podatki, predloženimi v okviru vloge za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom Galafold.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbama Amicus Therapeutics UK Ltd in Amicus Therapeutics, Inc. se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 104, 3.4.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 20. septembra 2018 – Exaa Abwicklungsstelle für Energieprodukte/ACER

(Zadeva T-123/17) (1)

((Energija - Sklep pritožbenega odbora ACER - Zavrnitev predloga za intervencijo - Neposredni in dejanski interes glede izida postopka - Obveznost obrazložitve - Pravica do zaslišanja))

(2018/C 408/61)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Exaa Abwicklungsstelle für Energieprodukte AG (Dunaj, Avstrija) (zastopnik: B. Rajal, odvetnik)

Tožena stranka: Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (zastopnika: P. Martinet in E. Tremmel, agenta)

Intervenientka v podporo tožene stranke: Republika Poljska (zastopnik: B. Majczyna, agent)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev sklepa pritožbenega odbora ACER z dne 17. februarja 2017 o zavrnitvi predloga za intervencijo tožeče stranke v zadevi A-001-2017 (prečiščeno besedilo).

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družba Exaa Abwicklungsstelle für Energieprodukte AG nosi svoje stroške in stroške Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), vključno s stroški postopka za izdajo začasne odredbe.

3.	Republika Poljska nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 129, 24.4.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 20. septembra 2018 – Mondi/ACER

(Zadeva T-146/17) (1)

((Energija - Sklep odbora za pritožbe ACER - Zavrnitev predloga za intervencijo - Neposredni in dejanski interes za rezultat postopka - Pravica do zaslišanja))

(2018/C 408/62)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Mondi AG (Dunaj, Avstrija) (zastopnik: B. Rajal, odvetnik)

Tožena stranka: Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (zastopnika: P. Martinet in E. Tremmel, agenta)

Intervenientka v podporo tožene stranke: Republika Poljska (zastopnik: B. Majczyna, agent)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti sklepa odbora za pritožbe ACER z dne 17. februarja 2017 o zavrnitvi predloga tožeče stranke za intervencijo v zadevi A-001-2017 (konsolidirana različica).

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Mondi AG nosi svoje stroške in stroške agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER).

3.	Republika Poljska nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 129, 24.4.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 25. septembra 2018 – EM Research Organization/EUIPO – Christoph Fischer in drugi (EM)

(Zadeva T-180/17) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek za ugotovitev ničnosti - Besedna znamka Evropske unije EM - Absolutni razlog za zavrnitev - Opisnost - Člen 7(1)(c) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 7(1)(c) Uredbe (EU) 2017/1001) - Dokazi, ki so bili prvič predloženi pred Splošnim sodiščem))

(2018/C 408/63)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: EM Research Organization, Inc. (Okinawa, Japonska) (zastopniki: J. Liesegang, M. Jost in N. Lang, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: J. Ivanauskas in D. Walicka, agenta)

Druge stranke pred odborom za pritožbe, intervenienti v postopku pred Splošnim sodiščem: Christoph Fischer GmbH (Stephanskirchen, Nemčija), Ole Weinkath (Hünxe-Drevenack, Nemčija), Multikraft Produktions- und Handels GmbH (Pichl/Wels, Avstrija), Phytodor AG (Buochs, Švica) (zastopniki: M. Kinkeldey, J. Rosenhäger, K. Lochner in M. Peters, odvetniki)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 9. januarja 2017 (zadeva R 2442/2015-1) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med Christophom Fischerjem, Olejem Weinkathom ter družbama Multikraft Produktions- und Handel in Phytodor na eni strani in EM Research Organization na drugi.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi EM Research Organization, Inc. se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 161, 22.5.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 25. septembra 2018 – Novartis/EUIPO – Chiesi Farmaceutici (AKANTO)

(Zadeva T-182/17) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Evropske unije AKANTO - Prejšnja besedna znamka Evropske unije KANTOS - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b)Uredbe (EU) 2017/1001)))

(2018/C 408/64)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Novartis AG (Basel, Švica) (zastopnica: L. Junquera Lara, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopniki: sprva P. Duarte Guimarães in J. Ivanauskas, nato J. Ivanauskas in D. Walicka, agenti)

Druga stranka pred odborom za pritožbe EUIPO, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Chiesi Farmaceutici SpA (Parma, Italija) (zastopniki: T. de Haan, P. Péters in F. Folmer, odvetniki)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 9. januarja 2017 (zadeva R 531/2016-1), ki se nanaša na postopek z ugovorom med družbama Chiesi Farmaceutici in Novartis.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Novartis AG se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 161, 22.5.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 25. septembra 2018 – Portugalska/Komisija

(Zadeva T-233/17) (1)

((EKJS in EKSRP - Izdatki, izključeni iz financiranja - Izdatki Portugalske - Neposredna plačila - Program POSEI - Prekoračitev zgornjih meja - Zamude pri plačilih - Člen 11(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 885/2006 - Dvojni finančni popravek - Pravica do obrambe - Sorazmernost))

(2018/C 408/65)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Portugalska republika (zastopniki: L. Inez Fernandes, M. Figueiredo, J. Saraiva de Almeida in P. Estêvão, agenti)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: D. Triantafyllou, D. Bianchi in B. Rechena, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Izvedbenega sklepa Komisije C(2017) 766 final z dne 14. februarja 2017 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije v delu, v katerem iz financiranja Unije izključuje nekatere izdatke, ki jih je Portugalska republika prijavila v okviru programa „POSEI – Poseben režim preskrbe“ in „Neposredna plačila za tržno leto 2010“.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Portugalski republiki se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 213, 3.7.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 25. septembra 2018 – Gugler/EUIPO – Gugler France (GUGLER)

(Zadeva T-238/17) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek za ugotovitev ničnosti - Figurativna znamka Evropske unije GUGLER - Prejšnja nacionalna firma družbe Gugler France - Relativni razlog za zavrnitev - Člen 8(4) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(4) Uredbe (EU) 2017/1001) - Verjetnost zmede))

(2018/C 408/66)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Alexander Gugler (Maxdorf, Nemčija) (zastopnik: M.-C. Simon, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: sprva P. Sipos, nato A. Folliard-Monguiral, agenta)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Gugler France (Besançon, Francija) (zastopnik: A. Grolée, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 31. januarja 2017 (zadeva R 1008/2016-1) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbo Gugler France in A. Guglerjem.

Izrek

1.	Odločba prvega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 31. januarja 2017 (zadeva R 1008/2016–1) se razveljavi.

2.	EUIPO poleg svojih stroškov nosi tudi stroške Alexandra Guglerja.

3.	Družba Gugler France nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 195, 19.6.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 25. septembra 2018 – Foundation for the Protection of the Traditional Cheese of Cyprus named Halloumi/EUIPO – M. J. Dairies (BBQLOUMI)

(Zadeva T-328/17) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Evropske unije BBQLOUMI - Prejšnja kolektivna besedna znamka Evropske unije HALLOUMI - Relativni razlog za zavrnitev - Neobstoj verjetnosti zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001)))

(2018/C 408/67)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Foundation for the Protection of the Traditional Cheese of Cyprus named Halloumi (Nikozija, Grčija) (zastopniki: S. Malynicz, QC, V. Marsland, solicitor, in S. Baran, barrister)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopniki: M. Rajh, D. Walicka in D. Gája, agenti)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: M. J. Dairies EOOD (Sofija, Bolgarija) (zastopnica: D. Dimitrova, odvetnica)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 16. marca 2017 (zadeva R 497/2016-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med Foundation for the Protection of the Traditional Cheese of Cyprus named Halloumi in M. J. Dairies.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Foundation for the Protection of the Traditional Cheese of Cyprus named Halloumi se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 239, 24.7.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 25. septembra 2018 – Ciper/EUIPO – M. J. Dairies (BBQLOUMI)

(Zadeva T-384/17) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Evropske unije BBQLOUMI - Prejšnja besedna certifikacijska znamka Združenega kraljestva HALLOUMI - Relativni razlog za zavrnitev - Neobstoj verjetnosti zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001)))

(2018/C 408/68)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Republika Ciper (zastopniki: S. Malynicz, QC, V. Marsland, solicitor, in S. Baran, barrister)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopniki: M. Rajh, D. Walicka in D. Gája, agenti)

Druga stranka pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem: M. J. Dairies EOOD (Sofija, Bolgarija) (zastopnica: D. Dimitrova, odvetnica)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 10. aprila 2017 (zadeva R 496/2016-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med Republiko Ciper in družbo M. J. Dairies.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Republiki Ciper se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 269, 14.8.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 25. septembra 2018 – Medisana/EUIPO (happy life)

(Zadeva T-457/17) (1)

((Znamka Evropske unije - Prijava besedne znamke Evropske unije happy life - Neobstoj razlikovalnega učinka - Člen 7(1)(b) in (2) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 7(1)(b) in (2) Uredbe (EU) 2017/1001)))

(2018/C 408/69)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Medisana AG (Neuss, Nemčija) (zastopnika: J. Bühling in D. Graetsch, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: A. Söder in D. Walicka, agenta)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 3. maja 2017 (zadeva R 1965/2016-4) v zvezi z zahtevo za registracijo besednega znaka happy life kot znamke Evropske unije.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Medisana AG se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 300, 11.9.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 20. septembra 2018 – Ghost – Corporate Management/EUIPO (Dry Zone)

(Zadeva T-488/17) (1)

((Znamka Evropske unije - Prijava besedne znamke Evropske unije Dry Zone - Rok za vložitev tožbe - Zamuda - Nedopustnost tožbe, vložene pred odborom za pritožbe - Člen 60 Uredbe (ES) št. 207/2009 [postal člen 68 Uredbe (EU) 2017/1001] - Nepredvidljive okoliščine ali višja sila - Dolžnost vestnosti in skrbnost - Legitimno pričakovanje))

(2018/C 408/70)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Ghost – Corporate Management SA (Lizbona, Portugalska) (zastopnica: S. de Barros Araújo, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: J. Crespo Carrillo, agent)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe EUIPO z dne 5. junija 2017 (zadeva R 683/2017-2) v zvezi z zahtevo za registracijo besednega znaka Dry Zone kot znamke Evropske unije.

Izrek

1.	Tožba se zavrže.

2.	Družbi Ghost – Corporate Management SA se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 309, 18.9.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 20. septembra 2018 – Maico Holding/EUIPO – Eico (Eico)

(Zadeva T-668/17) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Besedna znamka Evropske unije Eico - Prejšnja besedna znamka Evropske unije MAICO - Relativni razlog za zavrnitev - Neobstoj verjetnosti zmede - Podobnost znakov - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001)))

(2018/C 408/71)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Maico Holding GmbH (Villingen-Schwenningen, Nemčija) (zastopnika: T. Krüger in D. Deckers, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: J. Ivanauskas in D. Walicka, agenta)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Eico A/S (Brønderslev, Danska) (zastopnik: A. Skov, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 27. julija 2017 (zadeva R 2089/2016-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Maico Holding in Eico.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Maico Holding GmbH se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 382, 13.11.2017.

Tožba, vložena 4. septembra 2018 – XI/Komisija

(Zadeva T-528/18)

(2018/C 408/72)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: XI (zastopnik: N. Lhoëst, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Razglasi za nično odločbo Komisije z dne 25. maja 2018, s katero je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke v delu, v katerem vsebuje zdravstvene podatke;

—	Komisiji naloži plačilo pravične odškodnine v višini 5 000 EUR za povrnitev nastale nepremoženjske škode;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja en tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev člena 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah in kršitev dolžnosti dobrega upravljanja in skrbnega ravnanja, v delu, v katerem je zavrnitev pritožbe tožeče stranke razkrila zdravstvene podatke, ki so bili poleg tega očitno napačni.

Tožba, vložena 7. septembra 2018 – Romunija/Komisija

(Zadeva T-530/18)

(2018/C 408/73)

Jezik postopka: romunščina

Stranki

Tožeča stranka: Romunija (zastopniki: C. Canţăr, E. Gane, C. Florescu, O. Ichim, agenti)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

razglasi delno ničnost Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2018/873 z dne 13. junija 2018 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije), in sicer v delu, ki se nanaša na: (a) podukrep 1a v celoti (znesek v višini 13 184 846,61 EUR za leti 2015 in 2016) in (b) podukrepe 3a, 5a, 3b in 4b v celoti (znesek v višini 45 532 000,96 EUR za leta 2014, 2015 in 2016) ali, podredno, delno, za obdobje pred 19. septembrom 2015 (znesek v višini 21 315 857,50 EUR);

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo tožbi navaja 2 tožbena razloga.

1.

Prvi tožbeni razlog: zloraba pooblastil, ki jo je storila Komisija, glede izločitve zneskov iz financiranja Evropske unije. — Komisija je z uporabo popravkov, določenih s Sklepom 2018/873, zlorabila svoja pooblastila, s čimer je kršila člen 52 Uredbe št. 1306/2013 ter načeli varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti. — Izpodbijani sklep krši člen 52 Uredbe št. 1306/2013, ker se je Komisija po razpravah z romunskimi organi odločila odobriti revizijo Nacionalnega programa za razvoj podeželja (NPRP) 2007-2013, pri čemer je izrazila soglasje glede ukrepov, določenih v tem NPRP, vključno glede metod v zvezi s plačili, ki zadevajo podukrepe 1a, 3a, 5a, 3b in 4b v okviru ukrepa 215 – plačila za dobrobit živali. Sklep o odobritvi revizije NPRP je pravna zaveza in zajema izvajanje plačil iz proračuna Unije. — Romunski organi so plačila izvedli v skladu z odobritvijo Komisije. V tem okviru je sklep o uporabi popravkov nezakonit. — Romunija meni, da izpodbijani sklep krši načelo varstva legitimnih pričakovanj, ker je sklep Komisije o odobritvi revizije NPRP pri romunskih organih in upravičencih ustvaril legitimno pričakovanje glede pravilnosti metod izračuna, ki jih je odobrila Komisija. To načelo zahteva, da Komisija glede podukrepov 3a, 5a, 3b in 4b uporabi popravke od 19. septembra 2015 dalje, kot je to storila glede popravkov, ki se nanašajo na podukrep 1a. — Poleg tega Romunija meni, da bi morala ta institucija Unije to načelo glede plačil, izvedenih po 19. septembru 2015, glede na to, da v tistem trenutku nova revizija NPRP več ni bila mogoča. — Romunija meni, da izpodbijani sklep krši načelo pravne varnosti, ker je Komisija zavzela drugačno stališče glede pravilnosti uporabljenih metod izračuna. Torej je Komisija z izpodbijanim sklepom ugotovila, da so bila plačila, izvedena na podlagi metod izračuna, ki jih je predhodno odobrila, nepravilna. Še več, čeprav so romunski organi zahtevali pojasnilo od te institucije Unije glede možnosti poprave napak v zvezi s kompenzacijskimi plačili, glede na to, da NPRP ni bilo mogoče revidirati po 19. septembru 2015, Komisija ni izrazila svojega stališča v zvezi s tem.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve, določene v členu 296, drugi odstavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije. — Romunija meni, da Komisija ni izpolnila svoje obveznosti obrazložitve, določene v členu 296, drugi odstavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije, ker za podukrep 1a ta institucija Unije ni navedla zadostnih in ustreznih razlogov za: (i) svoje spremenljivo stališče, kar zadeva ugotovljene nepravilnosti in vrsto uporabljenega popravka; (ii) zavrnitev argumentov in pojasnil romunskih organov glede domnevne prekomerne kompenzacije, in (iii) izbiro uporabe pavšalne stopnje glede ugotovljenih nepravilnosti namesto izračunane stopnje.

Tožba, vložena 12. septembra 2018 – Changmao Biochemical Engineering/Komisija

(Zadeva T-541/18)

(2018/C 408/74)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Changmao Biochemical Engineering Co. Ltd (Changzhou, Kitajska) (zastopnika: K. Adamantopoulos in P. Billiet, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano uredbo razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

—	ali, podredno, izpodbijano uredbo v celoti razglasi za nično; in

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

S to tožbo se predlaga razglasitev ničnosti Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/921 (1)

V utemeljitev tožbe tožeča stranka navaja štiri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: Komisija ni podala ustrezne obrazložitve in storila očitno napako pri presoji prava in dejstev s tem, da je uporabila metodologijo primerljive države. Drugi tožbeni razlog: Komisija je očitno napačno uporabila pravo in očitno napačno presodila dejstva, kršila načelo dobrega upravljanja in ni podala ustrezne obrazložitve s tem, da je ugotovila, da je industrija Unije v referenčnem obdobju ostala ranljiva za škodljivi učinek dampinškega izvoza vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ker Komisija v nasprotju s členoma 11(2) in 3(2) Uredbe (EU) 2016/1036 (2) in členoma 11(3) in 3(1) Sporazuma STO o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini (v nadaljevanju: protidampinški sporazum STO) ni upoštevala zmogljivost daleč največjega EU proizvajalca vinske kisline.

2.

Tretji tožbeni razlog: Komisija je storila očitno napako pri presoji prava in dejstev z ugotovitvijo, da bi škoda industriji EU verjetno ponovno začela nastajati, če bi se končali protidampinški ukrepi proti vinski kislini s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ker uporabljena metodologija, prvič, ne temelji na pozitivnih dokazih, temveč na nepodkrepljenih mehanskih domnevah in hipotezah in, drugič, nikakor ne upošteva ravnanja družbe Hangzhou Bioking, velikega proizvajalca in največjega izvoznika vinske kisline v EU iz Ljudske republike Kitajske, ki ni bil predmet nobenih protidampinških dajatev EU od 20. aprila 2012. Tožeča stranka tudi navaja, da se v nasprotju s členoma 11(2) in 3(2) Uredbe (EU) 2016/1036 in členoma 11(3) in 3(1) Protidampinškega sporazuma STO ne upošteva vpliv podnebnih sprememb na naravno proizvodnjo vinske kisline.

3.

Četrti tožbeni razlog: Komisija je storila bistveno kršitev postopka, ki se nanaša na pravico tožeče stranke do obrambe kar je v nasprotju s členi 3(2), 11(2), 16(1), 19(2), 19(4), 20(2), 20(4), 21(5) in 21(7) Uredbe (EU) 2016/1036 in členi 3(1), 5(3), 6(1), 6(1)(2), 9(2), 6(4), 6(5)(1), 6(6), 6(9) in 11(3) Protidampinškega sporazuma STO in načelom dobrega upravljanja.

---

(1)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/921 z dne 28. junija 2018 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 164, 2018, str. 14).

(2)  Uredba (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 2016, str. 21).

Tožba, vložena 21. septembra 2018 – Lupu/EUIPO – Et Djili Soy Dzhihangir Ibryam (Djili DS)

(Zadeva T-558/18)

(2018/C 408/75)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Victor Lupu (Bukarešta, Romunija) (zastopnica: P. A. Acsinte, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Et Djili Soy Dzhihangir Ibryam (Dulovo, Bolgarija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije DJILI DS – zahteva za registracijo št. 8404 551

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 5. junija 2018 v zadevi R 2391/2017-5

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	sprejme ugovor zoper registracijo prijavljene znamke (prijava znamke Evropske unije št. 8404 551) in/ali registracijo izbriše ali jo razglasi za nično.

Navajani tožbeni razlogi

—	Kršitev člena 1 Prvega protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) ter člena 6 EKČP;

—	Kršitev pravila 20(7)(a) in (c) Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti;

—

Kršitev člena 53(2)(c) in (d) Uredbe (ES) št. 207/2009, kar zadeva avtorsko pravico tožeče stranke za sliko na embalaži „Djili“, kjer je ta beseda napisana z rdečimi črkami na modri podlagi s sliko papagaja, in pravicami tožeče stranke do uporabe trgovskega imena za proizvode v smislu sodbe Sodišča z dne 11. septembra 2007, Céline, C 17/06, EU:C:2007:497.

Tožba, vložena 21. septembra 2018 – YP/Komisija

(Zadeva T-563/18)

(2018/C 408/76)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: YP (zastopnik: J.-N. Louis, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	odločitev Komisije z dne 13. novembra 2017, da tožeča stranka ne napreduje v naziv AD 14, razveljavi;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 45 Kadrovskih predpisov za urednike Evropske unije in domneve nedolžnosti.

2.	Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 9(3) Priloge IX h Kadrovskim predpisom za urednike Evropske unije.

3.	Tretji tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve.

Tožba, vložena 25. septembra 2018 – YQ/Komisija

(Zadeva T-570/18)

(2018/C 408/77)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: YQ (zastopnica: N. de Montigny, avocat)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	ugotovi in razsodi, da se posamezen sklep o tem, da se ji od šolskega leta 2017/2018 ne odobri vračila šolnine za njenega otroka, sprejet 15. novembra 2017 in prvič razviden iz njenega plačilnega lista za december 2017, razglasi za ničen;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 3(1) iz Priloge VII h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije in splošnih izvedbenih določb za povračilo zdravstvenih stroškov, ker naj bi bili s spremembo razlage s strani tožene stranke kršeni pridobljene pravice, legitimna pričakovanja, pravna varnost in načelo dobrega upravljanja.

2.	Drugi tožbeni razlog: kršitev pravic otroka, pravice do družinskega življenja in pravice do izobraževanja.

3.	Tretji tožbeni razlog: kršitev načel enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije.

4.	Četrti tožbeni razlog: neobstoj dejanskega tehtanja interesov tožeče stranke in nespoštovanje načela sorazmernosti v izpodbijanem sklepu.

Tožba, vložena 25. septembra 2018 – YR/Komisija

(Zadeva T-571/18)

(2018/C 408/78)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: YR (zastopnica: N. de Montigny, odvetnica)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi ničnost posamične odločbe, s katero je prenehala odobritev vračanja stroškov šolnine za njenega otroka od šolskega leta 2017/2018 dalje in ki je bila sprejeta 13. novembra 2017, prvič pa je bila razvidna v njenem plačilnem listu za december 2017;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

—

Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 3(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije in splošnih izvedbenih določb za povračilo zdravstvenih stroškov, ker naj bi tožena stranka s spremembo razlage posegla v pridobljene pravice, legitimna pričakovanja, pravno varnost in kršila načelo dobrega upravljanja.

—	Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev pravic otroka, pravice do družinskega življenja in pravice do izobrazbe.

—	Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev načel enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije.

—	Četrti tožbeni razlog se nanaša na neobstoj dejanskega tehtanja interesov tožeče stranke in na nespoštovanje načela sorazmernosti, ki naj bi se kazalo v izpodbijani odločbi.

Tožba, vložena 25. septembra 2018 – YS/Komisija

(Zadeva T-572/18)

(2018/C 408/79)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: YS (zastopnica: N. de Montigny, odvetnica)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi za nično posamično odločbo, v skladu s katero se tožeči stranki od šolskega leta 2017/2018 ne zagotavlja več povračila stroškov izobraževanja za njene otroke, ki je bila obravnavana 14. novembra 2017, njeni učinki pa so bili prvič razvidni v plačilnem listu tožeče stranke za december 2017;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 3(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije in splošnih izvedbenih določb za povračilo zdravstvenih stroškov, ker naj bi sprememba razlage s strani tožene stranke kršila pridobljene pravice, legitimna pričakovanja, pravno varnost in načelo dobrega upravljanja.

2.	Drugi tožbeni razlog: kršitev otrokovih pravic, pravice do družinskega življenja in pravice do izobrazbe.

3.	Tretji tožbeni razlog: kršitev načel enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije.

4.	Četrti tožbeni razlog: neobstoj učinkovitega uravnoteženja interesov tožeče stranke in nespoštovanje načela sorazmernosti v izpodbijani odločbi.

Tožba, vložena 25. septembra 2018 – Hickies/EUIPO (oblika vezalke za čevlje)

(Zadeva T-573/18)

(2018/C 408/80)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Hickies, Inc. (New York, New York, Združene države) (zastopnici: I. Fowler, Solicitor in J. Schmitt, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: prijava tridimenzionalne znamke Evropske unije (oblika vezalke za čevlje) – Prijava št. 16952 962

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 28. junija 2018 v zadevi R 2693/2017-5

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi v delu, v katerem je bila z njo zavrnjena pritožba tožeče stranke v zvezi z „vezalkami; okraski za čevlje iz plastike; okraski za čevlje; oblačilnimi dodatki, proizvodi za šivanje in dekorativnimi tekstilnimi dodatki; zaponkami za čevlje; sponkami za čevlje“;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	kršitev člena 7(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 27. septembra 2018 –  ND (*1) in  OE (*1)/Komisija

(Zadeva T-581/18)

(2018/C 408/81)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeči stranki: ND (*1) in  OE (*1) (zastopnica: A. Bove, odvetnica)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	sprejme to ničnostno tožbo;

—

tožbo razglasi za vsebinsko utemeljeno v vseh tožbenih razlogih in posledično sklepa Evropske komisije, vročenega 30. julija 2018, na podlagi Uredbe Sveta št. 260/68 z dne 29. februarja 1968 in/ali člena 9 Pogodbe o Evropski uniji, na temelju tožbe iz člena 263 PDEU, in spis vrne v razsojanje pristojnemu organu;

—	odredi vse obveznosti, ki jih zakon določa na tem področju;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka;

—	tožečim strankam pridrži vse druge pravice, zahtevke in predloge.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata dva tožbena razloga.

1.	Prvi tožbeni razlog: kršitev Uredbe Sveta št. 260/68 z dne 29. februarja 1968.

2.	Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 9 Pogodbe o Evropski uniji, s katerim je vzpostavljena enakost vseh evropskih državljanov, ki v obravnavanem primeru ni bila spoštovana.

---

(*1)  Informacija je bila izbrisana ali nadomeščena v okviru varstva osebnih in/ali zaupnih podatkov.