Objemi me
2 likes2,268 views
Objemi me
- 1. OBJEMI ME Michael Snunit Vključi zvočnike! Samodejno predvajanje! By Izy
- 2. Rodilo se je nebo in z nebom Zemlja. Rodile so se rastline in z rastlinami živali. Rodili so se ljudje in z ljudmi GOVORICA OBJEMA.
- 3. Govorica objema je najstarejša govorica na svetu. Med nami je bila še pred besedami. Ima svoje posebne ZNAKE, ki se jih vsakdo zlahka nauči.
- 4. Ko se rodimo, nas mama vzame v naročje kar se da nežno, da se ne bi prestrašili, in nas objame. V tem objemu okusimo sladkosti mleka, ki priteka iz njenega telesa. Objem je potlej tista kamra, TOPLA in opojna, kjer nam prvič postrežejo z jedjo.
- 5. Ali ne čuti nekaj podobnega tudi Zemlja, ko se je dotakne nebo in jo objame, na tisti daljni, izmikavi črti, ki ji pravimo obzorje?
- 6. Rodilo se je nebo in z nebom Zemlja. Rodile so se rastline in z rastlinami živali. Rodili so se ljudje in z ljudmi govorica objema.
- 7. V tej govorici vsak objem čutiš drugače. In kakor lahko ločiš eno rastlino od druge, eno žival od druge, enega človeka od drugega, tako lahko ločiš tudi en objem od drugega.
- 8. Objem med cvetlico in metuljem je sladek kot najslajši med, lahen in nežen kot dih. Cvetlica mirno čaka na metulja, da jo obišče in objame. On se samo narahlo dotakne njenih cvetnih listov in že odleti naprej. ENA CVETKA JE PREMALO ZANJ. Samo eno življenje ima, brhkih rožic pa je toliko!
- 9. Objameta se tudi ptica in drevo. Katero pesem zapoje ptica drevesu? Kaj zašepeče listju? In ko se zvečeri, drevo objame ptico, ji dá toplo zavetje pod hladnimi zvezdami. Tako vso noč prespita v objemu in sanjata iste sanje.
- 10. Zjutraj, ko posije sonce, ptica razprostre peruti in poleti v naročje neba. Nebo jo objame s svojo širjavo, ptica njega s svojo radostno pesmijo.
- 11. Gora objame skalo. Reka objame ribo. Oblak objame mavrico. Zato se skala ne odkruši, zlata riba lahko plava, zato mavrica odeva svet v barve sončnic in malin.
- 12. Fant in dekle, ki se na večer objameta pod milim nebom, zreta v trepetavi žar zvezd, ki varujejo in ljubkujejo vse ljubimce sveta. To je objem Eve in Adama, staršev vseh nas, ki živimo na tem svetu. To je objem matere in očeta, MOŠKEGA IN ŽENSKE, poseben objem, ki mu je ime ljubezen.
- 13. Potem ko se je rodilo nebo, in Zemlja z njim, potem ko so se rodile rastline, in z njimi živali, so se rodili še ljudje, in z njimi govorica objema. Prva beseda je bila LJUBEZEN.
- 14. Če si kdaj ljubil in ljubezen še vedno nosiš v prsih, veš da je to RADOST. Radost, ki ji je primešan ščepec pelina. Kajti za OBJEM sta vselej potrebna dva. Koga boš objel, če si sam?
- 15. Koga bo objelo drevo, če nima ptice? Koga bo objela gora, če nima skale? Koga bo objela reka, če nima ribe? Zato roža čaka na metulja, da jo obišče in se dotakne njenega cveta.
- 16. Človeška govorica objemov ima neskončno besed. In kolikor je besed, toliko je objemov. Nekateri se radi prižamejo k ljubljenemu, da so kakor eno telo. Drugi se rajši objemajo z rahlimi dotiki, z božajočimi dlanmi. Tretji pa se objemajo brez dotika, LE S POGLEDOM. Objemi teh so očem drugih skriti.
- 17. So SILOVITI objemi, ki premikajo gore in segajo do neba. Pa objemi, ki nas zgrabijo v petah in izrujejo iz tal. Pa objemi, v katerih dlani zgubijo glavo.
- 18. Včasih nas objame smeh, včasih prešerna vedrina, da ob njej pozabimo na svojo samoto. Objemamo se od sreče – pa tudi v strahu pred slovesom.
- 19. Objem sprave po prepiru je blag in nežen in nas nikdar ne rani. Luč se dotakne teme, noč si poišče dan. Tako se objemata nasprotji. Objem med plesom. Objem globoko v objemu. In tedaj na lepem – objem slovesa. Nežni objem, ki vošči lahko noč. Pa tisti sladki, ki pravi: »Zdravo!« In oni bridki, ki šepeče: »Zbogom!«
- 20. Med objemi pa je tudi TISTI DAVNI, otožni, koprneči, s koreninami globoko v srcu, ki nikdar ga ne pozabiš.
- 21. Govorica objemov je govorica neslišnih besed, pa vendar nikoli preslišanih. Srce nikdar ne onemi, srce nikdar ne ogluši.